V tem izjemno žalostnem dogodku se je nanizala vrsta nesrečnih okoliščin, ki je pripeljala do tragične izgube mladega življenja. Svojcem izrekam globoko sožalje, moje misli pa so tudi z voznikom avtobusa, ki zaradi sistemsko neobvladljive situacije preživlja nepredstavljivo osebno travmo.
Kot inženir prometnih ureditev in certificiran presojevalec prometne varnosti bi želel opozoriti na en tehnični detajl, za katerega verjamem, da je ključen pri preprečevanju podobnih situacij v prihodnosti.
Anatomija nevidne pasti: Zakaj voznik ni mogel preprečiti nesreče?
Današnji semaforski cikli so v večini križišč v Ljubljani, tudi na Kopitarjevi in Poljanski, nastavljeni tako, da imajo pri zeleni luči prednost vozila, ki dobijo zeleni signal tri (3) sekunde pred pešci. To lahko vodi do izjemno nevarnih situacij, kakršni smo bili priča v petek. Ko se je avtobusu prižgala zelena luč, je bil prehod še prazen. Voznik je speljal in začel zavijati desno. V tistih treh sekundah zamika pa se je zglobni avtobus premaknil v najslabši možni položaj: prišel je do začetka prehoda in se postavil v oster kot, potniki v polnem vozilu pa so vozniku popolnoma zakrili pogled skozi desna stranska stekla. Nastala je cona popolne nepreglednosti – mrtvi kot.
Šele nato se je prižgala zelena luč za pešce. Dekle je povsem upravičeno stopilo na prehod, prepričano, da ima prednost, a je stopilo naravnost pred premikajoče se vozilo. Voznik je bil v tistem trenutku zaradi geometrije zavoja in gneče vizualno popolnoma odrezan od dogajanja. Zato je ključno, da prihajajoče uradne raziskave nesreče ne iščejo krivca v vozniku, temveč se osredotočijo na sistemske pomanjkljivosti, ki so to situacijo sploh ustvarile.
Rešitev je preprosta: Obrnimo sekunde v korist pešcev
Rešitev, ki bi to tragedijo zanesljivo preprečila, je v tem, da se pri sočasni zeleni luči da časovna prednost pešcem. Če bi stopili na prehod tri (3) sekunde pred vozili, bi se celotna varnostna dinamika drastično spremenila.
Pri povprečni hitrosti hoje 1 m/s bi peška v treh sekundah prehodila prve tri metre in bila ob vklopu zelene luči za vozila že dobro vidna na sredini vozišča. Ker bi avtobus v tistem trenutku šele speljeval s stop-črte, bi se dekle nahajalo neposredno pred voznikom, naravnost pred velikim in preglednim vetrobranskim steklom. Na tej poziciji ni mrtvih kotov, pogleda ne ovirajo potniki, voznik pa bi peško pravočasno opazil in nemoteno počakal, da varno prečka cesto. S tem zaščitimo pešca, vozniku pa omogočimo normalno opravljanje dela brez tveganja, da spregleda nevidno.
Tovrsten ukrep je že dolgo uveljavljen standard stroke. Navajajo ga državne smernice ministrstva za infrastrukturo iz leta 2017 (Infrastruktura za pešce, poglavje 4.3.1), še več, predviden je tudi v uradnem dokumentu Navodila za načrtovanje prometnih ureditev v MOL, ki jih je župan podpisal že 24. septembra 2012. Na strani 15 jasna direktiva pravi: »Načrtuj vklop zelene luči za pešce 3s pred zeleno za motorni promet, če zelenega intervala ni mogoče zagotoviti posebej za pešce.«
Torej ni nobenih birokratskih ali strokovnih ovir, da se na ta način preuredijo semaforski cikli povsod po Ljubljani. Takšne varne ureditve (t. i. vodeči zeleni interval) so že uspešno izvedene na nekaterih križiščih v prestolnici.
Predlogi za varno prihodnost ljubljanskega prometa
Da bi se v prihodnje izognili podobnim tragedijam in stopili korak bližje ciljem Vizije Zero (nič smrtnih žrtev v prometu), predlagamo naslednje konstruktivne ukrepe.
1. Sistematičen pregled in posodobitev semaforskih programov.: Smiselno bi bilo preučiti semaforske nastavitve na ključnih križiščih v Ljubljani, kjer prihaja do sočasnega zavijanja težkih vozil in prečkanja pešcev, ter implementirati 3-sekundno prednost za pešce skladno z obstoječimi navodili.
2. Uvedba popolnoma ločenih faz, kjer je to mogoče. Na geometrijsko najbolj zahtevnih ali izjemno prometnih križiščih bi bila dolgoročno najboljša rešitev popolna časovna ločitev prometa pešcev in zavijajočih vozil.
3. Tehnološka nadgradnja javnega prevoza. Nadaljevanje opremljanja mestnih avtobusov s sodobnimi asistenčnimi sistemi (npr. senzorji za zaznavanje pešcev v mrtvem kotu), ki voznikom pomagajo obvladovati nepregledne situacije ne glede na zasedenost vozila.
Z mislijo na vse, ki jih je petkova tragedija prizadela – na izgubljeno mlado življenje in na voznika, ki bo posledice nosil znotraj sebe – apeliram na vse pristojne na Mestni občini Ljubljana in vzdrževalce semaforskih sistemov, da ukrepajo v čim krajšem času. Naravnajmo semaforje tako, da bodo varovali življenja.
mag. Andrej Cvar je presojevalec varnosti cest pri Agenciji za varnost prometa (AVP)