Danes je bil uradno objavljen akt o razpisu referenduma z besedilom, o katerem bomo 12. julija odločali na referendumu. Spomnimo, da so na eni izmed zadnjih tiskovnih konferenc pri Civilni iniciativi za Ljubljano (CILJ) poudarili, da se zavzemajo le za umik enega člena, kar je razvidno tudi iz referendumskega vprašanja.
Volilci bodo na občinskem referendumu odgovarjali na vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi 4. člen Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana, ki uvaja ureditev parkiranja v območjih sosesk (15. a, 15. b in 15. c člen), ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na seji dne 23. marca 2026?«
Kaj pravijo posamezni členi?
Ko so mestni svetniki marca sprejeli spremenjeni parkirni odlok, so številne prebivalce Ljubljane zmotile predvsem dodane tri točke pri 15. členu, ki jih uveljavlja 4. člen. In kaj te točke sploh predstavljajo?
S prvo dodano točko so mestni svetniki odločili, da javne parkirne površine v območju sosesk določijo pristojni organi. Pri tem bi na javnih parkiriščih v območju sosesk poleg uporabnikov, ki bi plačali parkirnino pa urni tarifi za cono tri, lahko parkirali tudi stanovalci z veljavno dovolilnico. V primeru, da bi posameznik vozilo na takšnem območju parkiral brez dovolilnice ali plačila parkirnine, bi bil kaznovan z globo 40 evrov.
Dovolilnico bi upravičencem izdal pristojni organ v elektronski obliki za eno leto. Vlogo zanjo bi bilo možno oddati osebno ali elektronsko, ob prevzemu pa bi bilo treba plačati predpisano občinsko in upravno takso. V primeru menjave vozila bi se dovolilnica lahko prenesla na drugo vozilo, in sicer največ enkrat na mesec in največ trikrat v času veljavnosti parkirne dovolilnice oziroma večkrat v primeru, da jo vloži osebno pri pristojnem organu.
Pri točki 15. b je navedeno, da bi se na eno stanovanjsko enoto izdala predvidoma ena parkirna dovolilnica. V primeru, da bi bilo v soseski na voljo dovolj prostih parkirnih mest, pa bi izdali tudi dovolilnice za drugo in tretje vozilo, ki bi se dodeljevale po vrstnem redu izraženega interesa, torej najprej dovolilnice za drugo, šele nato za tretje vozilo.
Člani civilne iniciative CILJ so se na tiskovnih konferencah pogosto navezovali na tretji odstavek 15. b točke. Ta namreč določa, da bi bil do prve parkirne dovolilnice upravičen stanovalec s stalnim ali začasnim prebivališčem v soseski, ki je lastnik ali zakoniti uporabnik osebnega ali službenega vozila ter hkrati ni lastnik garaže ali parkirnega mesta na območju soseske in ki parkirnega mesta na območju soseske ni pridobil po določbah predpisa, ki ureja ugotavljanje pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Za pridobitev dovolilnice za drugo in tretje vozilo pa po členu zadostuje izpolnjevanje pogoja prebivališča ter lastništva oziroma zakonite uporabe vozila.
Zadnja dodana točka pri 15. členu pa obravnava višino letne občinske takse. Ta je odvisna od števila vozil na stanovanjsko enoto, in sicer za prvo vozilo znaša 34,34 evra, za drugo 83,52 evra ter za tretje vozilo 181,89 evra (ter davek na dodano vrednost), plačati pa je treba tudi upravno takso. V uvajalnem obdobju novega parkirnega režima, ki traja največ devet mesecev, bi bili stanovalci oproščeni plačila občinske takse za izdajo dovolilnice.
Umik odloka in referendum
Kot smo poročali, je po sprejetju odloka civilna iniciativa vložila zahtevo za referendum in zbrala dovolj podpisov. Čeprav bi na njem odločali o le eni točki odloka, je župan na zbrane podpise reagiral z umikom celotnega odloka. Po njegovih besedah je s tem ugodil zahtevam iniciative in podpisnikov, zaradi česar naj referendum sploh ne bi bil potreben.
Z njegovo potezo se ne strinjajo pri iniciativi, kjer opozarjajo, da bi bil umik referenduma pravno sporen, hkrati pa verjamejo, da umik odloka mestnemu svetu ne onemogoča, da bi ga ponovno sprejeli. Zato pri julijskem referendumu še vedno vztrajajo. Tudi na tem referendumu bo veljal zavrnitveni kvorum.
