»Stanovanje, ki ga s partnerjem najemava, ima dve nadstropji, in sicer je v zgornjem, mansardnem delu le spalnica. Tam je poleti prevroče, zato se preseliva v spodnji del in spiva na kavču,« nam je zaupala bralka. Po njenih besedah zunanje enote ne smeta imeti, ventilator pa pri hudi vročini ne pomaga več. »S spodnjim nadstropjem ni težav, problem je le mansardni del,« je izpostavila. S podobno težavo se srečuje prebivalec, ki je na spletni strani za pobude meščanov izpostavil, da temperature v stanovanju niti ponoči ne more spustiti pod 28 stopinj Celzija. »So stanovanja pod streho, ki zahtevajo dve ali več notranjih in zunanjih enot, vendar imamo lahko le eno zunanjo na balkonu, ki pa je poleti neuporabna,« je zapisal avtor pobude. »V strokovnih člankih piše, da bodo vročinski valovi vsako leto hujši, kar bo tudi javnozdravstvena težava. Ali razmišljate o spremembi pravilnika za klimatske naprave na blokih?« je naslovil vprašanje na občino.

Brez motečih vplivov

Mestna občina sama ne more spremeniti pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb, saj je ta v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Pravilniku pa sledi občinski prostorski načrt MOL – izvedbeni del (OPN MOL ID). Izsek, ki se nanaša na umeščanje klimatskih naprav, določa, da je treba na nizkih in visokih stavbah v nizu, srednje visokih stoječih stavbah v zelenju, visokih prostostoječih stavbah in stavbah s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo klimatske in druge hladilno-ogrevalne naprave urediti »brez zunanje enote oziroma tako, da zunanja enota ni vidna niti na ulični fasadi objekta niti na fasadi z glavnim vhodom v objekt«.

Nameščanje klimatskih naprav pomeni predvsem nujno odzivanje na slabe izolacijske lastnosti obstoječih stavb in je v resnici izhod v sili, ki se veže na udobnost bivanja, nikakor pa ni trajna ali edina rešitev.

Oddelek za urejanje prostora MU MOL

Kot so navedli na občinskem oddelku za urejanje prostora, je namestitev klimatskih in drugih hladilno-ogrevalnih naprav dopustna v objektu oziroma na balkonih stavb, na podstrešju, na ravni strehi in na dvoriščni fasadi, pri novogradnjah pa tudi kot sestavni del oblikovane fasade. »Naprava pri tem ne sme povzročati motečih vplivov, kot so hrup, vroč zrak in odtok vode, na stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje,« so še povzeli in dodali, da števila klimatskih naprav na posamezno stanovanje OPN MOL ID ne določa.

Niso trajna ali edina rešitev

Planski dokumenti po navedbah občine niso namenjeni preprečevanju uporabe klimatskih naprav, ampak zagotavljanju urejenega videza in preprečevanju negativnega vpliva na javni prostor in ljudi. »Nameščanje klimatskih naprav pomeni predvsem nujno odzivanje na slabe izolacijske lastnosti obstoječih stavb in je v resnici izhod v sili, ki se veže na udobnost bivanja, nikakor pa ni trajna ali edina rešitev,« so opozorili na oddelku za urejanje prostora.

Čeprav odzivi na podnebne spremembe presegajo raven lokalne skupnosti, so na občini sprejeli urbanistična regulacijska določila, vezana na blaženje posledic podnebnih sprememb. »Nekateri ukrepi so že predpisani in jih je nujno upoštevati pri investicijskih namerah, vezanih na prostorsko urejanje ali gradnje. Poleg deleža raščenega terena na zemljiščih, ki jih je treba pustiti netlakovana, je pomembna tudi saditev dreves ustreznega standarda sadik,« so navedli na MOL. Kot sorodne ukrepe so našteli še ozelenitev ravnih streh in povečan delež zelenih raščenih površin z najmanj 50 na najmanj 60 odstotkov. »Sprememba bo prispevala k povečanju ponikovalnega potenciala za padavinske vode in zmanjšanju učinka pregrevanja urbanega prostora,« so povzeli.

Vpliv klimatskih naprav in učinkovite alternative

Z vprašanjem, ali lahko množična uporaba klimatskih naprav vpliva na mikroklimo, smo se obrnili na Arso. »Uporaba klimatskih naprav vpliva na zunanjo temperaturo okoliškega zraka, vendar v večini primerov ta učinek ni izrazit in znaša do nekaj desetink stopinje Celzija,« je odgovoril klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik. »V zaprtih in slabo prevetrenih ulicah, kjer je gostota klimatskih naprav zelo velika, pa je lahko učinek bistveno močnejši, v nočnem času lahko zunanji zrak segreje do nekaj stopinj Celzija,« je še dodal.

Po besedah sogovornika tako na mikroklimo bolj vpliva pozidanost površin, marsikje pa tudi raba energije za druge namene. »Vse skupaj pa je v Ljubljani manj pomembno od naraščanja temperature zaradi globalnega segrevanja,« je poudaril Gregor Vertačnik.

Kot učinkovite ukrepe pred pregrevanjem stanovanj je klimatolog naštel izoliranje oboda stavbe in ostrešja, senčenje prostorov in zračenje v nočnem času, ko temperatura zunanjega zraka pade pod temperaturo zraka v notranjih prostorih. »K manjšemu pregrevanju stanovanj pripomore tudi sprememba okolice, in sicer več zelenih površin, ki se hladijo s pomočjo evapotranspiracije in s tem hladijo tudi ozračje pri tleh,« je pojasnil Vertačnik. Kot podoben ukrep je izpostavil zelene strehe, ki hladijo zgornji del stavbe, ter drevesa, ki mečejo senco na stavbe in s tem zmanjšujejo pregrevanje stanovanj.

Priporočamo