Stročji fižol je občutljiv za toploto, zato ga sadimo v začetku pomladi oziroma ko mine nevarnost pozebe. »Fižol začnemo saditi v začetku marca, navadno kar v rastlinjakih. Nato vsakih 14 dni posadimo novega, vse do konca julija oziroma začetka avgusta,« nam je povedal Klemen Dovč, ki ima stojnico na osrednji ljubljanski tržnici. »Sredi avgusta ga zopet sadimo v rastlinjakih, kjer lahko zaradi toplote uspeva dlje časa,« je še pojasnil.
Na ljubljanskih tržnicah bomo ob pestri ponudbi za kilogram stročjega fižola odšteli od osem do deset evrov.
Priprava in ozimnica
Iz stročjega fižola lahko pripravimo bogat nabor jedi in prilog, ki poleg odličnega okusa prispevajo tudi k uravnoteženi prehrani. Je bogat vir vlaknin, mineralov in vitaminov, kot sta vitamina K in C.
Pred uživanjem mora biti stročji fižol toplotno obdelan. Najpogosteje ga kuhamo ali dušimo, najbolj priljubljen pa je v solatah, enolončnicah in juhah. Odlično se ujema z začimbami, kot sta česen in peteršilj, dušenega pa lahko pripravimo z gobami ali slanino.
Sveži stročji fižol lahko hranimo do enega tedna, na temperaturah od štiri do šest stopinj Celzija. Odličen je tudi za ozimnico, shranimo ga lahko na različne načine. »Lahko ga vložimo, blanširanega ali surovega pa tudi zamrznemo. V skrinji ga hranimo do enega meseca, več pa ne. Najbolje ga je seveda pripraviti kar svežega,« nam je še povedal Klemen Dovč s kmetije Dovč.
