V prvonagrajeni rešitvi Modul K avtorja Domna Frasa je komisija prepoznala suvereno izvedeno večplastno sistemsko rešitev za označevanje površin ob šolskih objektih in vrtcih. »Avtor za rešitev uporabi enotni geometrijski modul, ki s svojo premišljeno geometrijo nudi neverjetno veliko število kombinacij. Modul zavzema 3/2 kvadrata in v vseh smereh omogoča naključni vzorec, različne zaporedne vzorce, vinjetni vzorec itn. Semantika teh vzorcev pa tvori plastenje površin, ki imajo vsaka svoj namen, kot so: opozorilo 'šola', šolska pešpot, kolesarska pot, 'drop off' itn.,« so v občinskem sporočilu za javnost zapisali ob izbiri zmagovalne rešitve. Prav tako so poudarili, da je izbrana signalna barva v rumenem odtenku edina, ki na območju šole vzbuja pozornost voznikom, medtem ko preostali, mirnejši odtenki ostajajo v ozadju.

(Timotej Jevšenak, Matic Hlede)

Drugonagrajeni predlog avtorice Špele Banko z osnovnimi geometrijskimi liki, kot sta krog in črta, predstavlja izredno preprosto rešitev, ki pa obenem omogoča kompleksne izpeljave in kompozicije. Foto: arhiv MOL

»Likovna govorica je abstraktna in ne posega po arhetipih na prvo žogo, ki v podobnih iskanjih rešitev prevečkrat izražajo infantilnost in/ali pretirano igrivost. Izbrana prvonagrajena rešitev na en mah rešuje primarno opozorilnost, sekundarno in terciarno uporabnost površin in več. Kot celota pa deluje estetsko in nevsiljivo. S svojim abstraktnim, lahko bi rekli modernističnim pristopom, ki lahko v permutaciji izpade tudi dekorativno, se dobro poda k novejši in starejši arhitekturi ter različnim prostorskim situacijam,« so še zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da izbrani predlog s svojo geometrijsko sistemsko preprostostjo omogoča izredno preprosto izvedbo talne poslikave.

Osnovni geometrijski liki drugonagrajene rešitve

Drugonagrajeni predlog z osnovnimi geometrijskimi liki, kot sta krog in črta, predstavlja izredno preprosto rešitev, ki pa obenem ponuja možnosti za kompleksne izpeljave in kompozicije. Avtorica Špela Banko je uporabila tri osnovne barve, rumeno, modro in rdečo, ki izhajajo iz prometne signalizacije ter vizualnega sveta otroštva in učenja. Rešitev s svojimi moduli tudi ni zahtevna za izvedbo. Kot celota pa »deluje opozorilno in hkrati igrivo ter je dobro zapomnljiva«.

Tretja nagrada: šifra 1908, avtorji Adam Breznik (Timotej Jevšenak, Matic Hlede)

Avtorji rešitve, ki je prejela tretjo nagrado, so Adam Breznik, Timotej Jevšenak in Matic Hlede. Rešitev se nanaša na prepoznavni grafični jezik označevalnih tabel ulic in hiš. F arhiv MOL

Prepoznavni grafični jezik označevanja ulic in hiš

Avtorji rešitve, ki je prejela tretjo nagrado, so Adam Breznik, Timotej Jevšenak in Matic Hlede. Rešitev se nanaša na prepoznavni grafični jezik označevalnih tabel ulic in hiš – zeleno površino z dvojno belo borduro, ki se prepleta. Element, ki sicer na vsakem koraku označuje ljubljanski javni prostor, je v tem primeru njegov sestavni del. Uporaba bele in zelene tako vzpostavlja neposredno vez z identiteto Ljubljane, medtem ko rdeča in rumena opozarjata na območja povečane prometne pozornosti.

Priznanje: šifra, 1737, KD Prostorož

Za izrazito analitično, konceptualno dovolj močno in igrivo rešitev je komisija priznanje podelila rešitvi neprofitnega urbanističnega studia Prostorož. Foto: arhiv MOL

Za rešitev so v komisiji zapisali, da je plemenita, estetska in izhaja iz močnega zgodovinskega arhetipa mesta ter bi bila vsekakor prepoznavna. Vendar pa manko rešitve vidijo pri implementaciji večjih zelenih površin – podlag, ki bi bile za dosego celovitega koncepta nujne. »V masi barvani zeleni asfalt bi bil najbolj primeren, a žal je stroškovno prezahteven za izvedbo vseh objektov. Komisija je predlog prepoznala kot odlično posamezno, enkratno rešitev ob kulturnih objektih, kot so tudi galerije in muzeji.«

Igriva rešitev studia Prostorož

Za izrazito analitično, konceptualno dovolj močno in igrivo rešitev je priznanje podelila rešitvi neprofitnega urbanističnega studia Prostorož. Kot so navedli, je pomanjkljivost predloga izrazita podobnost z likovno govorico in zeleno barvo prepoznavne grafične podobe Gremo na elektriko Elektra Ljubljana. Obenem pa, kot so še izpostavili, »rešitev ponuja več kot zgolj poslikavo talnih površin ter z analitičnim pristopom opozori na večplastne probleme področij uporabe pred šolami in vrtci«.

Priznanje: šifra, MARI, avtorica Rina Hojnik

Posebno priznanje pa so podelili avtorici Rini Hojnik za izredno duhovito in preneseno simboliko arhetipa »človek, ne jezi se« v prometni kontekst. Foto: arhiv MOL

Posebno priznanje so podelili tudi avtorici Rini Hojnik za izredno duhovito in preneseno simboliko arhetipa »​človek, ne jezi se« v prometni kontekst, ki »statistično dokazuje, da sta agresija in jeza najpogostejša vzroka nesreč«. Čeprav rešitev hkrati ne podaja dovolj kompleksne sistemske rešitve, ki bi tudi dovolj jasno in hipno prikazala izhodiščno idejo.

Večja varnost otrok

Z javnim natečajem za oblikovanje modularnega vizualnega koncepta označitve talnih javnih površin v okolici šol in vrtcev so v Mestni občini Ljubljana (MOL) iskali najboljšo rešitev, ki bo prispevala k večji prometni varnosti otrok, spodbujala trajnostno mobilnost na šolskih poteh ter ustvarjala prepoznavno identiteto šolskih območij. Poleg kreativnih poslikav s prepoznavnim vizualnim jezikom so iskali predloge, ki omogočajo variabilne prilagoditve in ponovitve na različno velikih površinah ter v različnih prometnih situacijah v okolici več šol in vrtcev na območju Ljubljane.

Na natečaj je prispelo 44 predlogov, med katerimi je strokovna komisija, ki ji je predsedovala Karmen Žirovnik iz MOL, v sestavi vodje odseka za promet na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL Uršule Longar, vodje odseka za trajnostno mobilnost in javni prostor na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MOL Vite Kontić Bezjak, strokovne sodelavke podžupana Mestne občine Ljubljana Mojce Gabrič, predsednika Društva oblikovalcev Slovenije Jana Jagodiča in Roberta Štaba iz Zavoda Varna pot, izbrala tri najboljše rešitve in še dvema podelila priznanje.

 

Priporočamo