Ne le, da zbiranje in recikliranje odpadnih materialov pripomore k čistejšemu okolju, s tem lahko ljudje tudi nekaj zaslužijo. Občani lahko odpadne materiale prodajo za to pooblaščenim družbam, kot je na primer Dinos, ki ima 21 skladišč. Družba odkupuje od papirja in plastike pa do barvnih kovin ter jeklenih odpadkov.
Gregor Turk, Dinosov predstavnik področja za kovinske materiale, je dejal, da so za lansko leto obvestila o prejetem prihodku z naslova prodaje odpadnih surovin za namene dohodnine poslali več kot 30.000 fizičnim osebam. Kot je razložil, to priča o vse težji gospodarski situaciji – tisto, kar je včasih v družbi veljalo, da nosijo le Romi, danes nosijo tudi vsi drugi, pa čeprav gre dostikrat za majhne količine. Na Dinosu trend povečevanja števila fizičnih oseb, ki so odprodale material, zaznavajo že pet let. Turk je povedal, da ljudje prinašajo vse, od časopisnega papirja pa do starega železja. Tona papirja je vredna okoli 75 evrov, tona železja 170 evrov, za enako količino medenine pa bi dobili kar 2900 evrov. A Turk opozarja, da ostaja v Sloveniji področje odkupa surovin slabo neurejeno in ni primerljivo z ureditvami Evropske unije, ter dodaja, da so najbolj iznajdljivi že našli poti, ki vodijo mimo uradnih zbiralcev. Tako v Pomurju raje prodajajo na Madžarskem, Štajerci pa odhajajo v Avstrijo. Turk je razložil, da so cene materialnih odpadkov v tujini celo nižje, a se ljudje tako izognejo poročanju davčni upravi.
Tudi podjetje Meltal IS pri nas odkupuje odpadne barvne kovine, kot so aluminij, baker, cink in svinec, ter jih pripravlja za nadaljnjo prodajo livarnam. Najvišjo ceno dosega kositer (31 evrov za kilogram), najmanj pa sta vredna cink in svinec (3 evre za kilogram). Solidno je plačan tudi baker – za bakren žleb lahko dobite od 15 do 19 evrov, za odtočno cev do 24 evrov, za bakreno kljuko pa do 12 evrov.nr
