Številne ljubljanske ulice je v minulih dneh zapolnilo suho listje in pričaralo pravo jesensko vzdušje. Na Zavodu za gozdove Slovenije so pojasnili, da rumenenje, rjavenje in odpadanje listov opažajo tudi v gozdovih. »Glavni razlog je sušni stres, ki je posledica daljšega obdobja pomanjkanja padavin v kombinaciji z visokimi temperaturami.
Rastline lahko v vročih in sušnih poletjih preidejo v poletno mirovanje, ustavijo rast in cvetenje, da preživijo. Zaradi pomanjkanja vode lahko drevesa predčasno odvržejo del listja, kar je obrambni mehanizem za izgubo vode z izhlapevanjem skozi listno površino,« so zapisali.
Dodali so, da redno spremljajo stanje gozdov v Ljubljani. »Nismo pa pristojni za parkovna drevesa, za katera je pristojna Mestna občina Ljubljana,« so pojasnili in dodali, da prav tako ne izvajajo ukrepov za blaženje posledic sušnega stresa.
Na drevesih opažamo sušni stres
Trenutno so v Sloveniji najbolj prizadete drevesne vrste, ki rastejo na plitvih, suhih ali skeletih tleh ter na rastiščih z omejeno razpoložljivostjo vode, pojasnjujejo. »Med listavci se sušni stres pogosto kaže pri bukvi, brezi in posameznih vrstah javorov, med iglavci pa so občutljive predvsem smreke na zanjo manj primernih suhih rastiščih. Občutljivost je odvisna tudi od vitalnosti dreves, globine tal in lokalnih rastiščih razmer, zato se lahko stanje med posameznimi območji precej razlikuje. Jesensko obarvanje listov je lahko zgodnejše tudi zaradi posledic letošnje pozne pozebe, okužb listov z glivami ali napadov žuželk, ki sesajo rastlinski sok iz listov,« so dodali.
Listi hrastov so bili ponekod rumeno obarvani že pred sušo, in sicer zaradi napadov hrastove čipkarke, invazivne vrste. Podobno je z listi bukve, ki jih je še pred začetkom hude suše in vročinskega vala poškodovala letošnja pozna pozeba, pozneje pa še napadi bukovega rilčkarja skakača.
Zmanjšuje se odpornost dreves
Pri blaženju posledic sušnega stresa opažajo, da v gozdovih neposredni ukrepi, kot je zalivanje, praviloma sploh niso izvedljivi ali učinkoviti. »Najpomembnejši dolgoročni pristop je gospodarjenje, ki spodbuja vrstno in strukturno raznolike gozdove, saj so takšni gozdovi praviloma odpornejši proti podnebnim ekstremom. Pomembno je tudi ohranjanje zastrtosti gozdnih tal, prilagajanje drevesnih vrst rastiščnim razmeram in sprotno spremljanje zdravstvenega stanja gozdov,« so še pojasnili.
Dolgoročne posledice takšnih hudih suš bodo hude. Dolgotrajen sušni stres namreč zmanjšuje vitalnost dreves, upočasnjuje njihovo rast in slabi njihovo odpornost. »Oslabljena drevesa so zato bolj dovzetna za napade podlubnikov in drugih žuželk ter bolezni gozdnega drevja. Če se obdobja suše ponavljajo več let zapored, lahko na posameznih rastiščih povzročijo tudi propadanje dreves,« so še dodali. Za odgovore, kako bodo blažili posledice sušnega stresa v Ljubljani, smo zaprosili tudi Mestno občino Ljubljana, a se tam na naša vprašanja še niso odzvali.