Spomnimo, da MOL zaradi vpliva podnebnih sprememb na urbana naselja pripravlja spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN), ki naj bi omogočile bolj odporno in trajnostno mesto. Med ključnimi poudarki so večji delež raščenega oziroma naravnega terena, zadrževanje padavinske vode in višji standardi za kolesarsko infrastrukturo pri novogradnjah.

Občina je pred kratkim objavila tudi vizijo Supermesto, ki do leta 2045 predvideva možnost izgradnje približno 45 tisoč novih stanovanj. Mesto bi zgoščevali od znotraj, na vzdržen način, torej v ravnovesju med grajenim in zelenim: »Delež zelenih površin bomo kljub obsežni stanovanjski gradnji ne le ohranili, temveč celo povečali s 75 na 76 odstotkov.«

Kljub temu nekateri elementi v Pragi še vedno ostajajo težje spremenljivi. “Žal je parkiranje postalo tema kulturnih in političnih konfliktov, zaradi česar je težko izvesti smiselne reforme,” je pojasnil podžupan Petr Hlaváček. Mesto tako še vedno zahteva veliko število parkirnih mest, kar povečuje stroške gradnje.

V praksi pa se odpira vprašanje, kje in kako v mestu omogočiti kakovostno zgostitev. Kot smo poročali, v delih Ljubljane, recimo Šiški, prebivalci namreč že zdaj opozarjajo na povečano prometno obremenitev, spremembe ulic in križišč ter posledično slabšo kakovost življenja. Da bi dobili širši pogled, smo preverili izkušnje v Pragi in Bratislavi, kjer so razvili različne pristope k zgoščevanju mestnega prostora in upravljanju prostorskih omejitev.

Prilagodljivi standardi in načrtovanje ob javnem prometu

Kot smo že omenili, se ljubljanski prostorski razvoj opira na relativno stroge standarde glede zelenih površin, zadrževanja padavinske vode in omejevanja avtomobilskega prometa. V Pragi so medtem spremenili pristop k zelenim standardom. »Namesto nekdanje toge zahteve po raščenem terenu je zdaj večji poudarek na drevoredih, zelenih strehah in ukrepih za zadrževanje padavinske vode,« je pojasnil podžupan Prage za prostorski in strateški razvoj Petr Hlaváček. S tem so od enotnih zahtev prešli k bolj raznolikim rešitvam, ki se prilagajajo prostoru.

Tudi pri določanju gostote se Praga opira na več načel, in sicer preprečevanje širjenja mestnega razraščanja v okoliško krajino, preobrazbo degradiranih območij ter spodbujanje razvoja, usmerjenega v javni promet. Kot je poudaril Petr Hlaváček, je ključna ideja zgoščevanje na območjih, kjer je infrastruktura z javnim prometom že prisotna ali načrtovana.

Proces zgoščevanja pa je še vedno zapleten in močno odvisen od javnosti. »Urbanistični razvoj ni le vprašanje vizij, temveč tudi stalnega dialoga med mestom, prebivalci in investitorji,« je opozoril Hlaváček. Načrt so zato trikrat predstavili javnosti in lastnikom zemljišč: »Obravnavali smo skoraj 80 tisoč pripomb javnih organov, lastnikov zemljišč in prebivalcev. Mnoge so si med seboj nasprotovale, zato je bilo treba iskati kompromise med varovanjem vrednot prostora in omogočanjem razvoja.«

Kljub temu nekateri elementi v mestu še vedno ostajajo težje spremenljivi. »Žal je parkiranje postalo tema kulturnih in političnih konfliktov, zaradi česar je težko izvesti smiselne reforme,« je pojasnil podžupan. Mesto tako še vedno zahteva veliko število parkirnih mest, kar povečuje stroške gradnje.

Gostota kot ekonomska nujnost

Čeprav Bratislava velja za razmeroma redko pozidano mesto, so začeli zgoščevanje sistematično spodbujati, tudi zaradi ekonomskega preživetja mesta. »Nizkogostotna naselja, med katera sodi tudi Bratislava, povzročajo zelo visoke stroške gradnje, obratovanja in vzdrževanja prometne in tehnične infrastrukture,« je povedal Juraj Šujan, glavni arhitekt Bratislave. Pri tem si prizadevajo omejevati širjenje mesta v odprto podeželje, zgoščevanje pa spodbujajo skozi prenovo notranjih degradiranih območij.

Ravno prenova degradiranih območij – ki so pogosto obremenjena z okoljsko onesnaženostjo – je zahtevnejša od gradnje na zelenih površinah. Zato poskušajo v Bratislavi investitorje tja usmeriti z različnimi ukrepi. Te delijo na tri ravni, in sicer kratkoročno lahko pri posameznih projektih odstopajo od določenih pravil, če so ta za določeno lokacijo že zastarela. Srednjeročno spreminjajo mestni prostorski načrt, da bi olajšali prenovo takšnih območij, dolgoročno pa pripravljajo nov prostorski načrt mesta, ki sistematično spodbuja zgoščevanje in bolj urbano oblikovanje sosesk. To so recimo soseske, kjer so pritličja stavb namenjena dejavnostim, ki odpirajo ulice in trge ter jih tako naredijo bolj žive.

Večja gostota in zeleni standardi se tako ne izključujejo, primeri iz Prage in Bratislave pa kažejo, da je ključen poudarek na povezanih lokacijah, prenovi degradiranih območij in razvoju, vezanem na javni promet. 

Priporočamo