Med sprehodom po središču mesta že v dopoldanskih urah naletimo na skupine ljudi v lahkotnih poletnih oblačilih, ki iščejo senčne kotičke. Tak prostor običajno najdejo ob bregu Ljubljanice ali v parku Zvezda in Tivoliju. Na Kongresnem trgu so se klopi v senci hitro napolnile, tiste na soncu pa so ostale prazne. »Naravne sence in drevesa so zakon. Izogibava se popoldanskim obiskom mesta, ker je takrat beton že segret in se težko shladiš,« sta pojasnila občana Jani in Eva. Kot najbolj vročo točko sta izpostavila območje pri Čevljarskem mostu. »Hladna točka pa je v Rožni dolini, pri študentskih domovih, zaradi bližine gozda,« sta izpostavila prednost narave.
Podobno meni tudi Ljubljančanka Marina, ki tople dni najraje preživi ob reki. »Vedno nosim kapo s ščitom in se umaknem v senco,« je povedala. Dodala je, da je pomembno tudi pitje zadostne količine vode. »Dobro je, da so po mestu postavljeni pitniki z vodo.« Slednji sicer od pomladi do jeseni delujejo na 62 lokacijah, največ jih je na območju centra. Sogovornica je pri tem dodala, da hladilnih točk razen zunaj postavljenih fontan ne pozna.
Umik pred vročino
Da poletne temperature v prestolnici postajajo vse bolj nevzdržne, je že aprila opozorila mestna svetnica iz svetniškega kluba Socialnih demokratov Ganimet Shala. Kot je opozorila, bi bilo treba zaradi naraščajočih poletnih temperatur in pogostejših vročinskih valov prebivalcem nujno zagotoviti dostop do prostorov, kjer se lahko ohladijo.
Pri tem je navedla, da so v številnih mestih uvedli mreže hladilnih točk v javnih prostorih, ki zagotavljajo zatočišča pred vročino. »Predlagam, da MOL v poletnih mesecih vzpostavi mrežo tako imenovanih hladilnih točk v javnih prostorih, kot so mestne knjižnice, kulturne ustanove, zdravstveni domovi, dnevni centri za starejše,« je naštela. Prostori bi imeli ustrezno temperaturo, poleg tega bi bili opremljeni z dostopom do pitne vode in sedišči za kratek počitek. »Poleg tega predlagam, da se v zvezi z ukrepom javno obvešča o lokacijah in delovnem času teh točk,« je še povzela.
Na pobudo so se odzvali v oddelku za zdravje in socialno varstvo MOL. Pojasnili so, da je prebivalcem že na voljo širok nabor javno dostopnih prostorov, ki omogočajo umik pred vročino. Dodali so, da mesto sistematično razvija mrežo zunanjih osvežitvenih točk, recimo zelene in vodne površine, vključno s fontanami, pršilniki in pitniki. »MOL izvaja tudi dolgoročne ukrepe, kot so urejanje novih zelenih površin, ozelenitve javne infrastrukture, recimo avtobusnih nadstrešnic, in zasaditev dreves,« so odgovorili in dodali, da je bilo v letu 2024 zasajenih skoraj tisoč novih dreves. »V okviru prilagajanja urbanega okolja na podnebne spremembe bo tudi v prihodnje sledil razvoj ustreznih rešitev na tem področju,« so napovedali.
Razprave o vročih točkah in ukrepih za njihovo ublažitev pa niso nobena novost. Leta 2020 je društvo Prostorož s pomočjo spletne aplikacije zbiralo mikrolokacije, ki so jih prebivalci zaznali kot prevroče. Sodelujoči so lahko navedli tudi, kdaj je na območju prevroče in kako se vročini na izbrani lokaciji izognejo. Skozi analizo odgovorov so odkrili, da številni posamezniki izbirajo daljše poti ali se zaradi vročine popolnoma izognejo nekaterim lokacijam v mestu. Kot najbolj vroče točke so takrat izpostavili območje križišča Ajdovščina, Slovenske in Celovške ceste ter sosesko Zupančičeva jama. Večkrat so navedli tudi avtobusna postajališča, pri katerih se posamezniki neposrednemu soncu včasih ne morejo izogniti.
Na katerih točkah v mestu je koncentracija toplote največja in kje najmanjša, je razvidno tudi prek spletne aplikacije z vročinskim zemljevidom Ljubljane (Heat map for Ljubljana). Kot smo poročali, gre za delo švicarske organizacije Meteoblue, ki ima sistem vzpostavljen v več mestih. Aplikacija med drugim potrjuje ugotovitve drugih projektov in raziskovalcev, ki opozarjajo na to, da je koncentracija toplote največja na najgosteje pozidanih območjih mesta, kot so Šiška, središče mesta in območja nakupovalnih centrov.
