V sredo, 13. maja, je bil na spletni strani Ipop objavljen članek z naslovom Komu zares koristi brezplačno parkiranje? Avtorji v njem navajajo, da se več brezplačnih parkirnih mest sliši privlačno, a lahko prinese tudi več negativnih posledic. Kot so izpostavili, je v prestolnici že zdaj veliko avtomobilov, brezplačna parkirna mesta pa bi njihovo rast dodatno spodbujala. »Hkrati bodo brezplačna parkirišča v mesto privabljala veliko število dnevnih migrantov, ki se bodo vanj pripeljali z večinoma skoraj praznimi avtomobili,« so opozorili.
Neomejeno število brezplačnih parkirnih mest je v praksi nedosegljiv cilj, saj je »prostor v mestu omejen, poselitev gosta, potrebe pa z rastjo števila avtomobilov nenehno naraščajo«. Kot možno rešitev sicer navajajo gradnjo garažnih hiš, ki so drage, kar odpira vprašanje, ali bo strošek vračunan v ceno parkiranja ali bodo parkiranje subvencionirali.
Kot so pojasnili pri Ipop, večje število avtomobilov pomeni tudi več zastojev, počasnejše potovanje LPP – ker avtobusi delijo cesto s prevelikim številom avtomobilov – ter slabše pogoje za hojo in kolesarjenje. Vse skupaj bi z iskanjem prostega parkirnega mesta predstavljalo ponavljajoč cikel, ki bi ga lahko rešili z upravljanjem parkiranja.
V članku navajajo, da je skoraj četrtina gospodinjstev brez avtomobila. »Verjetno bi si namesto parkirišč želeli več dreves, parkov, igrišč, kolesarskih in peš površin,« so našteli. Takšnim posameznikom parkirišča ne prinašajo koristi, zato pri Ipop menijo, da je plačilo parkirnine pravično, »četudi se nam pogosto zdi, da je ta prostor naš, oziroma prav zato, ker je naš in ne moj«. Kot so povzeli, bi bila pred spremembo odloka o parkiranju ključna bolj jasna in na podatkih utemeljena komunikacija.
Odziv akcije Parkirišča so naša
Svoj komentar na članek so delili tudi pri akciji Parkirišča so naša. »Gre za šolski primer administrativnega oportunizma, ignoriranja realnosti na terenu ter prikrivanja lastne vloge pri sooblikovanju zgrešene prometne politike, pri kateri Ipop sodeluje kot soavtor mestnih strategij,« so bili kritični pri iniciativi. Pri tem so opozorili, da so parkirišča pred soseskami, kot so BS3, Fužine ali Šiška, pripadajoča funkcionalna zemljišča, zgrajena sočasno z bloki. »Stanovalci smo ta parkirna mesta v celoti preplačali že ob nakupu nepremičnin ter skozi prispevke za komunalno opremljanje. Prisiliti ljudi, da ponovno plačujejo za infrastrukturo, ki so jo sami financirali, je učbeniški primer dvojnega odiranja iste kože,« so zapisali v svojem odzivu.
Pri tem so ponovno izpostavili, da se krivičnost odloka najbolj kaže v določilu, ki neposredno »kaznuje etažne lastnike, ki so skozi postopke po ZVEtL-1 uredili pripadajoča zemljišča k stavbam«. Spomnimo, da odlok določa, da ti stanovalci niso upravičeni do prve parkirne dovolilnice.
Kot so zapisali, stanovalci avtomobilov ne uporabljajo zaradi brezplačnega parkiranja, ampak ker »je javni potniški promet nekonkurenčen, zamuden in neprilagojen sodobnemu ritmu življenja«.
Dodali so, da 60 evrov za letno dovolilnico ni majhen strošek. »Veliko ljudi je že tako na pragu revščine, 60 evrov jim pomeni veliko in je zanje razlika med plačanimi računi za elektriko, šolsko prehrano za otroke, plinom ali zapadlimi obveznostmi,« so pojasnili. Pri tem so dodali, da se za vsako naslednje vozilo cena dvigne, »vrhunec cinizma pa je dejstvo, da dovolilnica ne zagotavlja prostega mesta«.
Sami so kot rešitev predlagali uvedbo modrih con s časovno omejitvijo, ki bi bile za stanovalce brezplačne, postavitev pametnih zapornic ali pa gradnjo učinkovitega sistema P+R na vpadnicah.
