Združeni glasbeniki so se na pobudo znanega ljubljanskega kontrabasista Thierna Dialla, ki redno nastopa na ljubljanskih ulicah, že v jutranjih urah zbrali pred magistratom na Mestnem trgu. S pomočjo glasbil, cirkuških rekvizitov in drugih pripomočkov od Mestne občine Ljubljana (MOL) zahtevajo več časa in prostora, ki naj bosta na razpolago za spontano ulično nastopanje na javnih površinah v središču mesta. Dan so začeli z elektroakustičnim sklopom in nadaljevali z razpravo, skupinskimi izjavami in drugimi nastopi.
»Ljubljančani ulično glasbo sprejemajo različno. Nekateri jo imajo radi, drugi pa ne. A očitno je dovolj ljudi, ki jim je ulična glasba všeč, da ta dejavnost lahko obstaja. Odločili smo se, da se zberemo in opozorimo na glavno težavo: za ulične nastope je na voljo premalo časa in prostora. To se je spremenilo z zadnjo spremembo člena, ki ureja pogoje za ulične nastope, leta 2020. Pred tem je bilo na voljo precej več časa, prostor pa ni bil tako omejen. V starem mestnem jedru je bil sicer določen časovni okvir, vendar je bilo zunaj območja, opredeljenega v odloku, mogoče igrati od 10. ure dopoldne do 22. ure zvečer,« je povedal Diallo.
Slabši pogoji za nastopanje
Glasbeniki so prepričani, da je bilo pred spremembami v Ljubljani veliko več uličnih nastopov. »Če pogledamo, koliko ulične glasbene dejavnosti je bilo pred zadnjo spremembo odloka in koliko je je danes, po petih oziroma šestih letih njegove veljavnosti, je razlika očitna. Mislim, da je dejavnost praktično zamrla. Še vedno obstaja, vendar je je veliko manj kot prej,« je kritičen Diallo.
Problematične so tudi nekatere lokacije, ki jih je kot dovoljene za ulične dostope določila MOL. »Med lokacijami, ki so zdaj na voljo za spontane ulične nastope, jih je morda le manjšina, recimo štiri, ki so za to res primerne. Pomembno je, da mimo hodi veliko ljudi, da je akustika dobra in da so izpolnjeni tudi drugi pogoji za kakovosten nastop. Druge lokacije za to niso tako primerne, zato nastopanje na njih nima pravega smisla,« je pojasnil glasbenik in dodal, da je sam že preizkusil nekaj drugih lokacij, ki se niso izkazale za primerne.
Ena takšnih je ploščad pri Figovcu, kjer je po opažanju glasbenikov preveč prometa in hrupa, zaradi česar je glasba slabše slišna, nastopi pa manj opazni. Ponekod so težave tudi preglasni lokali, ki preglasijo ustvarjanje glasbenikov. Težavna se jim zdi tudi prepoved nastopanja z zvočniki ali ojačevalci zvoka. »Smiselno bi bilo urediti največjo dovoljeno jakost zvoka oziroma omejiti moč zvočnika, ne pa tega popolnoma prepovedati,« je dodal.
Točno določene lokacije nastopov
O težavah z uličnimi nastopi smo v Dnevniku poročali že večkrat. Glasbenike je namreč že večkrat zmotil odlok, ki je sicer začel veljati že sredi prejšnjega desetletja. V letu 2020 pa so se pogoji posebej zaostrili, MOL je določila mesta, kjer glasbeniki lahko igrajo. To so danes pri Figovcu, na Špici, v Miklošičevem parku, Parku slovenske reformacije, parku Zvezda, na Nazorjevi, Čopovi, Trubarjevi ulici, v podhodu pri Moderni galeriji, na Dvornem, Gornjem, Prekmurskem in Prešernovem trgu ter Trgu francoske revolucije, na Šuštarskem, Hradeckega in Mesarskem mostu, na Bregu pri Hribarjevem spomeniku in na Gallusovem nabrežju.
Omejen je tudi čas nastopanja, tako med poletjem lahko na delovne dni igrajo med 16. in 18. uro ter med 20. in 22. uro, ob sobotah od 10. do 12. ure, od 16. do 18. ure in od 20. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 14. ure. Glasbeniki so se tako primorani prilagajati različnim uram in nastopom drugih glasbenikov. x