Na ljubljanskih ulicah bodo v prihodnjih dneh začeli testirati novo generacijo javnega potniškega vozila, ki ga predstavljajo kot baterijski tramvaj oziroma tramvaj brez tirov. Gre za tehnološko napredno vozilo kitajskega proizvajalca CRRC, ki se namesto po klasičnih tirnicah premika po gumijastih kolesih, njegovo gibanje pa usmerja elektronski sistem.
Kot je pojasnil direktor Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) Rok Vihar, se projekt pripravlja že približno leto dni. Do sodelovanja je prišlo po tem, ko so v LPP prejeli informacijo, da je kitajski proizvajalec CRRC, eden največjih proizvajalcev tirnih vozil na svetu, razvil novo vrsto tramvajskega vozila, ki lahko vozi po gumijastih kolesih in ne potrebuje klasičnih tirov.
Delegacija LPP in predstavnikov Mestne občine Ljubljana si je vozilo ogledala na Kitajskem, in sicer v treh mestih, kjer že obratuje. Proizvajalec je medtem iskal primerno evropsko mesto za predstavitev in testiranje svoje tehnologije. Ljubljana se je izkazala kot zanimiva izbira zaradi svoje velikosti, prometnih značilnosti, urbanistične ureditve in usmerjenosti v trajnostno mobilnost, je dejal direktor.
Po njegovih besedah je ena glavnih prednosti takšne rešitve, da združuje zmogljivost in udobje tramvaja, obenem pa omogoča bistveno hitrejšo umestitev v mestni prostor. Klasični tramvaj ali podzemna železnica bi zahtevala dolgotrajne in finančno zahtevne infrastrukturne posege, medtem ko je mogoče novo vozilo vključiti v obstoječe cestno omrežje z ustreznimi prilagoditvami.
Testiranje bo trajalo en mesec
Testiranje bo predvidoma trajalo približno mesec dni in se bo začelo s ponedeljkom. V prvi fazi bo vozilo vozilo brez potnikov, saj bodo morali v LPP preveriti njegovo delovanje, opraviti potrebne postopke in zagotoviti varno vključevanje v promet. Šele po začetnem obdobju bodo omogočili tudi testne vožnje s potniki.
Za testiranje so predvideli traso, ki bo potekala po Barjanski, Slovenski cesti, Dunajski in Linhartovi cesti ter se zaključila pri pokopališču Žale. »Izbira ni naključna, saj trasa vključuje daljše odseke rumenih pasov in cestno infrastrukturo, ki je bila v zadnjem obdobju obnovljena oziroma prilagojena javnemu potniškemu prometu,« je dejal Vihar. Testno vozilo je sicer trenutno še vedno v lasti proizvajalca, LPP pa bo o morebitnem nakupu razmislil po testnem obdobju.
Potniki, ki bodo želeli novo vozilo preizkusiti, bodo lahko to storili brezplačno. Uporabniki z veljavnimi terminskimi vozovnicami se bodo validirali tako kot na običajnih avtobusih, drugi pa bodo lahko pridobili QR-kodo za brezplačno vožnjo. Za upravljanje vozila je potrebna posebna usposobljenost. Voznik, ki bo sodeloval pri testiranju, se je zato na Kitajskem udeležil daljšega usposabljanja in pridobil ustrezno potrdilo. Trenutno ima LPP enega posebej usposobljenega voznika.
Pomemben tudi varnostni vidik
Župan Ljubljane Zoran Janković je projekt umestil v širšo prometno strategijo mesta. Poudaril je, da je Ljubljana že dosegla pomemben delež trajnostne mobilnosti, vendar želi ta delež še bistveno povečati. Dodal je, da je bil do nove tehnologije sprva nekoliko zadržan, ker ga je skrbelo, kako bo tako veliko vozilo manveriralo po ljubljanskih ulicah.
Podporo projektu je izrazil tudi državni sekretar za mobilnost in promet Marko Dvornik. Poudaril je, da je inovativnost ena od pomembnih usmeritev ministrstva, vendar mora biti vedno povezana z dejanskimi potrebami uporabnikov. »Inovativnost sama po sebi ni cilj. Vedno mora biti povezana s tem, kaj ljudje dejansko potrebujejo in kaj jim lahko izboljša vsakodnevno življenje,« je poudaril.
Na pomen varne vključitve novega vozila v promet je opozorila direktorica Javne agencije RS za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol. Poudarila je, da morajo biti pri uvajanju novih oblik javnega prevoza v ospredju vsi udeleženci v prometu, predvsem pešci, kolesarji in uporabniki e-skirojev. »Naš skupni cilj je manj prometnih nesreč, manj hudih telesnih poškodb in manj smrtnih žrtev,« je poudarila. Posebej pomembno bo zagotoviti pregledna postajališča, varne prehode za pešce in ustrezno urejena križišča. Čeprav vozilo z elektronskim vodenjem natančno sledi predvideni poti, mora biti njegovo gibanje predvidljivo tudi za druge udeležence v prometu.