V odprtem pismu, ki ga je Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) naslovila na MOL, podpisala pa koordinatorica KTPP Špela Berlot Veselko, podpirajo, da Ljubljana javni potniški promet postavlja med ključne elemente svoje dolgoročne razvojne vizije, nedavno predstavljene v publikaciji Supermesto, Vizija mesta Ljubljana 2045. Vendar pa, kot so opozorili v koaliciji, predstavljene vsebine s področja javnega prometa odpirajo nekaj vprašanj. Ob predstavitvi vizije Supermesto so na MOL namreč napovedali uvedbo tako imenovanih baterijskih tramvajev, pri tem pa za to rešitev uporabili kratico BRT, ki sicer v mednarodni strokovni terminologiji označuje Bus Rapid Transit, kar je celovit prometni sistem in torej ne gre za poimenovanje vozila.
Medtem so na MOL, kot so v odprtem pismu še poudarili v koaliciji, v občinski celostni prometni strategiji 2025–2032 kratico BRT uporabili v pomenu, ki ga v stroki tudi ima. Ta označuje več infrastrukturnih in organizacijskih elementov, med katerimi je koalicija navedla najpomembnejše. To so fizično ločeni prometni koridorji, na katere v nasprotju z rumenimi pasovi osebna vozila ne morejo zapeljati, plačevanje oziroma validacija vozovnic pred vstopom na postajo, nivojski vstop skozi vsa vrata, prednost javnega prevoza v križiščih, sredinska umestitev koridorjev, kjer je to smiselno, ter drugi ukrepi, ki omogočajo potovalno hitrost in zanesljiv vozni red.
Vendar se je, kot je opozorila koalicija, v viziji Supermesto poudarek spremenil. BRT ni več predstavljen kot celovit prometni sistem, temveč kot poimenovanje novega vozila oziroma »baterijskega tramvaja«. Pri čemer se tako odpira vprašanje, ali MOL načrtuje vzpostavitev sistema hitrega javnega prometa BRT z zgoraj naštetimi značilnostmi ali bo uvedla zgolj nova vozila znotraj obstoječega prometnega sistema.
»V Mestni občini Ljubljana načrtujemo razvoj sistema BRT kot celovitega sistema hitrega razvojnega avtobusnega prevoza in ne zgolj uvedbe novih vozil. Kratica BRT v mednarodni strokovni terminologiji označuje celovit sistem hitrega avtobusnega prevoza. Tudi v Mestni občini Ljubljana sledimo razvoju takšnega sistema, prilagojenega prostorskim, prometnim in okoljskim značilnostim Ljubljane. Projekt ne obsega zgolj uvedbe novih vozil, temveč vključuje tudi infrastrukturne in organizacijske ukrepe, kot so vzpostavitev zveznih rumenih pasov na glavnih prometnih koridorjih, prednostno vodenje javnega prometa v semaforiziranih križiščih, izboljšanje standarda postajališč, prenovo sheme linij, validacijo vozovnic pri vseh vratih oziroma z različnimi plačilnimi metodami ter druge ukrepe za izboljšanje hitrosti, zanesljivosti in privlačnosti javnega potniškega prometa,« so pojasnili v javnem podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP) in na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet MU MOL. Dodali so, da uvedba novih, zmogljivejših električnih vozil predstavlja enega od pomembnih elementov projekta BRT. »Ključni cilj projekta je vzpostavitev učinkovitega sistema javnega potniškega prometa, pri katerem se razvoj prometne infrastrukture, prometne organizacije in voznega parka načrtuje sočasno.«
Večzglobna vozila za okoli 250 potnikov
Za tako imenovani baterijski tramvaj, kot so v predstavitvi vizije uporabili izraz, pa na LPP in ljubljanskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet pojasnjujejo, da ta označuje predvidena 30 metrov dolga večzglobna nizkopodna vozila za okoli 250 potnikov. »Po zasnovi, kapaciteti in uporabniški izkušnji bodo primerljiva s sodobnimi tramvaji, vendar bodo vozila po cestišču in ne po tirni infrastrukturi. Zato gradnja tirnega sistema ni predvidena, kar predstavlja eno ključnih prednosti predlagane rešitve, saj omogoča bistveno manjše infrastrukturne posege, nižje investicijske stroške in večjo prilagodljivost prometnega sistema. Tire nadomešča vodilna črta, ki omogoča tudi morebitno aktivacijo avtonomne vožnje teh vozil,« so še razložili. Ker je projekt še v fazi načrtovanja, podatkov o investicijski vrednosti, številu vozil, dokončnih trasah in časovnici izvedbe še ne morejo podati.
Strokovne analize, priprave in načrtovanje
Kot so še zapisali na MOL in LPP, je projekt BRT dolgoročni razvojni projekt, katerega izvedba bo potekala postopoma. Trenutno potekajo strokovne analize, priprava nove sheme linij in načrtovanje prometnih koridorjev. »Končne tehnične značilnosti sistema, infrastrukturni ukrepi, tip vozil ter časovnica izvedbe bodo določeni na podlagi rezultatov teh analiz in nadaljnjih faz načrtovanja. Občinska celostna prometna strategija določa obdobje izvajanja ukrepov do leta 2032. Posamezni infrastrukturni ukrepi se bodo izvajali postopoma in usklajeno z obnovami mestnih vpadnic, prenovo prometne infrastrukture ter razvojem omrežja javnega potniškega prometa.«
Ljubljana potrebuje zmogljiv, sodoben in zanesljiv javni promet
Kot so podčrtali v Koaliciji za trajnostno prometno politiko, Ljubljana potrebuje zmogljiv, sodoben in zanesljiv javni promet. »Vozila so pomemben del tega sistema, vendar sama po sebi ne morejo nadomestiti kakovostne prometne infrastrukture. Prepričani smo, da si Ljubljana zasluži odprto strokovno razpravo o prihodnosti javnega potniškega prometa,« so tudi navedli v odprtem pismu. Ob tem pa poudarili, da se hitrost in zanesljivost javnega prometa vzpostavita šele takrat, ko so vozilo, infrastruktura in upravljanje zasnovani kot enoten sistem.