Na tržnici Šiška smo se ustavili pri stojnici kmetije Božnar, kjer so imeli v košari zbrane jajčevce različnih barv in oblik. Prodajalec Filip Božnar nam je pojasnil, da njihove stranke najraje kupujejo klasične jajčevce. »Po okusu sicer ni velike razlike, tudi vzgoja je enaka,« je razložil.
“Zelo hitro lahko postanejo preveliki, kar ni dobro. Takrat okus ni več tako kompakten.”
Sadike rastline posadijo konec aprila, v rastlinjak. »Ni zelo občutljiv za bolezni, potrebuje pa dovolj toplote in vode. Če nima dovolj vode, ne more rasti,« je še pojasnil Božnar. Pri tem je dodal, da ga od žuželk radi napadejo spomladanski hrošči. Jajčevec sicer raste podobno kot paprika, po besedah sogovornika pa imajo s plevelom toliko dela kot pri drugih pridelkih. Na kmetiji Božnar so začeli jajčevce nabirati v sredini junija.
Že ob hitrem pogledu v košaro smo opazili, da imajo na izbiro skoraj vse velikosti. »Nekateri raje kupijo večje, drugi manjše. To je odvisno tudi od tega, kaj bodo iz njih pripravili,« je povedal Filip Božnar. Številni jih namreč pripravljajo kot glavno jed, pri čemer jih lahko popečejo, skuhajo ali dušijo. Poleg njihove vsestranske uporabe so priljubljeni tudi med vegetarijanci, in sicer kot nadomestek mesa.
Podobno kot bučke so tudi jajčevci znani po svoji hitri rasti. »Zelo hitro lahko postanejo preveliki, kar ni dobro. Takrat okus ni več tako kompakten,« je opisal prodajalec. Za kilogram jajčevcev bi na tržnici Šiška odšteli tri evre.
