Pravi oziroma domači kostanj cveti od junija do začetka julija, njegovi plodovi pa dozorijo oktobra. Drevo med drugim potrebuje zmerno vlažna in kisla tla, zemljo, bogato s kalijem, in veliko toplote. Odraslo drevo obrodi približno 100 do 200 kilogramov kostanja.
Kostanj ima poleg prehrane pomembno vlogo tudi v medicini. Visoka raven vitamina C in antioksidantov krepi imunski sistem, prehranske vlaknine pa pomagajo pri prebavnih težavah. Kostanjevi pripravki pomagajo pri težavah s krvnim obtokom in krčnimi žilami, poparek iz kostanjevih listov pa ublaži težave z dihanjem.
Kostanj je zelo priljubljen v kulinariki, najpogosteje ga kuhamo ali pečemo. Iz kuhanega kostanja lahko pripravimo kostanjev pire, ki služi kot osnova za sladice in namaze. Namesto krompirja ga lahko uporabimo tudi v juhah, zanimiv je tudi kostanjev smuti.
»Kateri kostanj je boljši za kuho in kateri za peko, je popolnoma odvisno od vašega okusa. Na naši stojnici prodajamo sorto maroni, ki je dobra tako za peko kot za kuho. Sam ga sicer raje kar popečem,« nam je povedal prodajalec na ljubljanski tržnici. Sorta maron je ob začetku sezone naprodaj po 10 evrov za kilogram.
Maroni so sicer boljši za peko, saj imajo večje in okusnejše plodove, ki se lažje olupijo. Pred peko ga moramo zarezati, saj ga sicer lahko raznese. Da zmehčamo trdo lupino, pa ga za nekaj časa preprosto namočimo v mlačno vodo. Pri kuhi je priporočeno, da kuhamo manjši in bolj ploščat kostanj, saj se ta lažje olupi. Mnogi priporočajo tudi, da kostanj v zaobljenem delu križno zarežemo, kuhanega pa olupimo čim hitreje, preden se lupina ponovno strdi.
