Pot spominov in tovarištva (PST) je eden največjih ljubljanskih parkov, ki ima s svojo zgodovinsko pričevalnostjo pomembno spominsko vrednost. Razvila se je v najdaljši mestni drevored, slikovito zeleno območje s prostorsko in krajinsko vrednostjo. V urbanem okolju zaseda več vlog – rekreacijsko, športno, zgodovinsko, ekološko, estetsko in kulturno. Skozi desetletja je ostala večinoma nespremenjena, večje preobrazbe pa je doživela njena okolica oziroma vsa Ljubljana. Sčasoma je pot na določenih predelih postala neurejena in neprepoznavna. To kliče po sistematičnem pristopu k PST, ki bo nadgrajeval obstoječe kakovostne ureditve in zgodovinsko vrednost prostora ter jo s premišljenim in strokovnim urejanjem združil v nadgrajeno celoto.
S tem ciljem je v sodelovanju med Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) ter Mestno občino Ljubljana (MOL) do 14. januarja prihodnje leto razpisan javni projektni enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve priročnika za celovito urejanje spomenika PST. Pri natečaju ne gre za programsko širitev PST, temveč za temeljit pregled obstoječega stanja in njegove nadgraditve z zasnovo jasnega sistema rešitev, usklajenih z varovalnimi režimi, ki bo usmerjal vsakokratno urejanje tega pomembnega spominskega, zelenega in kulturnega mestnega prostora.
Strokovne smernice za vsakodnevno, sezonsko in dolgoročno skrb ter lažje redno vzdrževanje in postopno nadgrajevanje krožne ljubljanske zelene poti, kjer je to potrebno, bodo oblikovane tudi za preprečevanje škodljivih, delnih in z varovalnimi režimi neusklajenih posegov. Priročnik bo orodje za zagotavljanje kakovostne ureditve in celostne podobe PST, namenjen pa bo vzdrževalcem, upravljalcem, načrtovalcem, investitorjem, odločevalcem in strokovni javnosti.
Prikaz usmeritev in načel priročnika
Pri tem je poleg izdelave celostnega koncepta urejanja PST del natečajne naloge tudi prikaz uporabe priporočil oziroma pravil na primeru štirih izsekov poti. Te so vnaprej določili, izbrali pa so jih zaradi njihove neprimerne urejenosti, nevarnosti ali neprepoznavnosti.
»Danes je na območju trase PST oziroma v neposredni okolici množica elementov, ki namesto izboljšanja funkcionalnosti območja in izkušnje uporabnika ustvarjajo vtis neurejenosti in onemogočajo berljivost in prepoznavnost prostora. Na nekaterih odsekih se elementi identitete PST (peščena pot in drevje) v neposredni bližini PST pojavljajo v večjem številu in s tem se identiteta izgubi v množici podobnih elementov,« so zapisali v besedilu natečaja. Dodali so še, da se s slabšo prepoznavnostjo ali neprepoznavnostjo PST za uporabnika občutno poslabša orientacija. Poleg tega pot na več točkah ni varna in univerzalno dostopna. »Drevesa in njihova rastišča v mestnem prostoru so pogosto podrejena urbani infrastrukturi in ogrožena zaradi parkiranja.«
Kritične točke za prikaz usmeritev priročnika
Namen prikazov na izbranih lokacijah ni iskanje prostorsko specifičnih rešitev, temveč predstavitev smernic priročnika, ki so uporabne na več lokacijah na PST. Kritične točke so razvrstili v različne sklope: pretežno stanovanjsko območje, modernistična soseska, gospodarska cona in mestna vpadnica. Za vsakega od teh so iz nabora 66 kritičnih območjih izbrali po en primer. Stanovanjsko območje, kjer je potrebna ureditev dela poti, predstavlja območje med Koseškim bajerjem in sosesko terasastih blokov v Kosezah, situacijo v modernistični soseski ŠS-6 prostor med Vodnikovo in Celovško cesto, medtem ko urejanje PST v gospodarski coni natečajniki prikažejo na primeru območja na Verovškovi ulici, ki poteka od severne obvoznice mimo Toplarne do športnega parka Žak. Četrta kritična točka se nanaša na celostno ureditev PST ob mestni vpadnici, v tem primeru tam, kjer se strma pot z Golovca konča pri Dolenjski cesti in se nadaljuje po ozkem pločniku, prečka semaforizirano križišče in se nadaljuje po Peruzzijevi ulici.
Živi dokument
Kot so navedli v natečajnem besedilu, bo priročnik živi dokument, ki ga bodo skupaj z razvojem mesta in spremembami, predvsem podnebnimi, glede na potrebe dopolnjevali in usklajevali. »Ob tem bo sodelovala tudi širša javnost, ki bo imela dostop do priročnika in kot glavni uporabnik poti pomagala s svojim uvidom in predlogi.«