Ljubljanski mestni svetniki bodo na ponedeljkovi seji med drugim odločali o lokacijski preveritvi, ki bi Kemijskemu inštitutu pri gradnji omogočala celovito ureditev območja med Hajdrihovo, Gunduličevo in Langusovo ulico. Inštitut bo območje uredil v skladu z rešitvijo biroja Ark arhitektura Krušec. Ta je leta 2023 zmagal na javnem natečaju, ki ga je Kemijski inštitut izvedel v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.
Kemijski inštitut namera ohraniti in prenoviti glavno stavbo, ki je bila zgrajena po načrtih arhitekta Benjamina Svetine in je zaščitena kot stavbna dediščina. Nekatere obstoječe sosednje objekte, na primer nekdanjo stavbo fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, namerava porušiti in namesto njih zgraditi nov objekt ter podzemno parkirno garažo.
Če bo mestni svet potrdil lokacijsko preveritev, bo Kemijski inštitut pri uresničevanju načrtovanih posegov lahko odstopal od nekaterih prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih za omenjeno območje predpisuje občinski prostorski načrt. In sicer si Kemijski inštitut želi nekoliko večji faktor izrabe zemljišča in nižji faktor zelenih površin. Iz predloga lokacijske preveritve je razvidno, da obstoječi predpisi ne omogočajo »nadaljnjega prostorskega razvoja z umestitvijo potrebnih kapacitet, ki bi Kemijskemu inštitutu zagotavljale ustrezno stopnjo razvitosti znanstveno-raziskovalnega procesa in njegovega potenciala v povezavi z obstoječo znanstveno-raziskovalno dejavnostjo tega območja Ljubljane«.
Z lokacijsko preveritvijo bi se faktor izrabe, ki določa razmerje med velikostjo gradbene parcele in bruto tlorisno površino objekta, z 1,6 lahko povečal na največ 2,2. To pomeni, da bi bili po novem dovoljeni večji objekti, kot predpisuje veljavni občinski prostorski načrt. Iz predloga lokacijske preveritve je razvidno, da na občinskem oddelku za urejanje prostora temu ne nasprotujejo, saj Kemijski inštitut stoji znotraj območja, za katero je že značilna gosta pozidanost. »Ugotovimo lahko, da je območje Kemijskega inštituta predmet zapolnitve in zgoščevanja, kar sta dve od temeljnih doktrin trajnostnega prostorskega razvoja,« piše v predlogu. Hkrati bi lokacijska preveritev na novo predpisala maksimalno višino objektov na območju inštituta, in sicer ti ne bi smeli biti višji od 20 metrov.
Predvidene zelene strehe oziroma ozelenjene stene
Druga sprememba, ki bi jo omogočila potrditev lokacijske preveritve, je nižji faktor zelenih površin. Trenutno je na območju Kemijskega inštituta devet odstotkov zelenih površin, prostorski načrt pa predpisuje, da bi na tem območju moralo biti najmanj 25 odstotkov zelenih površin. Tako bi Kemijski inštitut moral zagotoviti najmanj 12,5 odstotka zelenih površin, pod pogojem, da se zagotovi ponikanje padavinske vode v skladu s pogoji izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Ob tem bo inštitut moral manjkajoče zelene površine zagotoviti kot zeleno streho ali kot zeleno fasado, kaže predlog lokacijske preveritve. Oddelek za urejanje prostora je v obrazložitvi tega predloga zapisal, da bo »intenzifikacija zelenih površin imela pozitiven vpliv na podobo naselja. S sanacijo zelenih površin bo območje pridobilo sodoben izgled, ki sledi trendom uresničevanja trajnostnega razvoja.«
Iz dokumentacije, ki so jo prejeli svetniki, je razvidno, da je občina prejela več pripomb k predlogu lokacijske preveritve za potrebe Kemijskega inštituta. V eni od njih je vlagatelj pripomnil, da bi občina za navedene spremembe prostorskih izvedbenih pogojev morala izdelati občinski podrobni prostorski načrt in ustrezno presojo vplivov na okolje, preveriti statično in hidrološko varnost stavb ter varnost okoliških prebivalcev zaradi tipa dejavnosti, ki se bodo izvajale na območju inštituta. Oddelek za urejanje prostora je odvrnil, da lokacijska preveritev uvaja »manjša odstopanja od veljavnih prostorskih določil. Posegi, predvideni z lokacijsko preveritvijo, niso takšni, da bi zahtevali celovito presojo vplivov na okolje.« Dodali so, da bodo pristojne institucije v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za načrtovane posege ugotavljale, ali je potrebna izdelava poročila o vplivih na okolje. Iz pripomb je tudi razvidno, da lastnike okoliških stavb skrbi, kako bo načrtovana gradnja na območju Kemijskega inštituta vplivala na njihove nepremičnine.
