Ljubljana je znova zaživela v znamenju Parade ponosa, ki je tudi letos v prestolnico privabila številne udeležence, podpornike in obiskovalce. Festival je potekal pod geslom Demokracija v naših rokah – upanje je naš upor, s katerim so organizatorji opozorili, da demokracija ni samoumevna vrednota, temveč nekaj, kar morajo oblast, institucije in družba nenehno varovati in krepiti.
Živahno že dopoldne
Dogajanje se je začelo že dopoldne v Parku Zvezda, kjer je med 10. in 16. uro potekalo Paradno mesto. Na stojnicah so se predstavile številne LGBTIQ+ in zavezniške organizacije, obiskovalci pa so se lahko udeležili različnih aktivnosti, se srečevali, povezovali in skupaj praznovali raznolikost skupnosti. Park je preplavilo živahno vzdušje, barvite zastave in pogovori, ki so poudarjali pomen sprejemanja, enakosti in medsebojne podpore.
Organizatorji so poudarili, da letošnja Parada ponosa ni bila zgolj praznovanje skupnosti, temveč tudi jasno politično sporočilo o pomenu demokracije, človekovih pravic, civilne družbe, solidarnosti in odpora proti izključevanju. Opozorili so, da so pravice oseb LGBTIQ+, še posebej transspolnih, nebinarnih in spolno nenormativnih oseb, vse pogosteje tarča političnih napadov, sovražnega govora in družbene polarizacije, zato je javna vidnost skupnosti danes pomembnejša kot kadar koli prej.
Več tisoč zbranih pred AKC Metelkova
V poznih popoldanskih urah se je dogajanje preselilo na Masarykovo cesto, kjer se je pred AKC Metelkova mesto začelo zbiranje za tradicionalno paradno povorko. Organizatorji so ob letošnjem geslu Demokracija v naših rokah – upanje je naš upor poudarili, da demokracija ni samoumevna in da jo morajo oblast, institucije ter družba aktivno varovati za vse ljudi. Po njihovih besedah je način, kako družba obravnava manjšine in skupine z najmanj politične, ekonomske in družbene moči, eden najpomembnejših pokazateljev demokratičnosti. Ob tem so opozorili, da demokracija ne pomeni prevlade močnejših nad šibkejšimi, temveč zaščito človekovega dostojanstva vseh ljudi.
Sporočila enakopravnosti in sprejemanja so odmevala tudi med udeleženci povorke. Mnogi so poudarili pomen vidnosti skupnosti ter dejstvo, da je Parada ponosa priložnost, da pokažejo, da so del družbe in da si želijo enakega spoštovanja kot vsi drugi. Nekateri so izpostavili tudi izobraževalno vlogo dogodka, saj po njihovem mnenju večje poznavanje različnih identitet in življenjskih zgodb prispeva k večji strpnosti in sprejemanju. Med zbranimi je odmevalo tudi sporočilo, da tam, kjer ljudem odrekajo pravico do vidnosti, enakopravnosti in enakih možnosti, ni ogrožena le ena skupnost, temveč svoboda celotne družbe. Številni udeleženci so to izražali s transparenti, mavričnimi zastavami in sporočili podpore človekovim pravicam.
V spremstvu policije do Kongresnega trga
Množica udeležencev se je nekaj minut čez 19. uro v spremstvu policije podala skozi središče Ljubljane. Ob spremljavi glasbe, transparentov in vzklikov podpore je povorka krenila po Slovenski cesti ter pritegnila poglede številnih mimoidočih. Barvita reka ljudi je s svojo prisotnostjo poudarila pomen vidnosti, enakopravnosti in spoštovanja človekovih pravic.
Vrhunec dneva je sledil na Kongresnem trgu, kjer se je zvečer začel kulturno-politični program. Na odru so se zvrstili politični in aktivistični govori, umetniški nastopi ter glasbene točke, ki so združile različne obraze sodobne kvir kulture.
Občinstvo bodo do 23. ure navduševali ljubljanski glasbeni kolektiv SBO, zasedba muzikala kraljic preobleke Kvirkago in srbska raperka Sajsi MC, ki bodo poskrbeli za energično in sproščeno vzdušje.
Zbrane so nagovorile tudi vidne osebnosti iz političnega in družbenega življenja. Med govorci so bili predsednica republike Nataša Pirc Musar, ljubljanski župan Zoran Janković ter varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki so v svojih nagovorih poudarili pomen spoštovanja človekovih pravic, vključujoče družbe ter zaščite demokratičnih vrednot.