»V Republiki Sloveniji se je v zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo na bolje, predvsem na področju pravnega okvirja. LGBTIQ+ osebe imamo danes več formalnih pravic kot nekoč – predvsem geji in lezbijke. Lahko se poročimo, lahko vstopamo v postopke posvojitve otrok in vsaj na papirju živimo življenja, ki so primerljiva z življenji drugih državljank-ov Republike Slovenije,« je pred sobotno Parado ponosa dejala predsednica istoimenskega društva Simona Muršec.
Ob družbeno-političnem sporočilu, ki ga prinaša festival in z njim tudi paradni dan, je Simona Muršec ob pravnih pridobitvah LGBTIQ+ skupnosti opozorila, da je tisto, kar se v preteklih letih ni dovolj spremenilo – oziroma raziskave kažejo, da gre na nekaterih področjih celo na slabše – družbeno sprejemanje LGBTIQ+ oseb. »Država, številne vlade in različne politične garniture niso naredile dovolj, da bi aktivno podprle večje družbeno sprejemanje LGBTIQ+ oseb in skupnosti. Medtem ko smo v prvih dveh desetletjih tega stoletja beležili rast družbene sprejetosti, predvsem gejev in lezbijk, danes vidimo, da se stanje v Sloveniji na tem področju ponovno zaostruje.«
Kot je še povedala, v zadnjih letih zaznavajo »vse več sovraštva, nestrpnosti in napadov na LGBTIQ+ osebe, še posebej na trans osebe, nebinarne osebe, spolno nenormativne osebe ter vse, ki se ne identificirajo izključno kot moški ali ženske oziroma katerih spolna identiteta ni skladna s spolom, ki jim je pripisan ob rojstvu«.
Zaradi tega je Parada ponosa v Sloveniji in v Ljubljani v zgodovinskem in današnjem družbenem kontekstu nujno potrebna, je še poudarila sogovornica. Po eni strani osvetljuje in opozarja na to, kaj se v družbi dogaja, po drugi strani pa »poziva in opominja oblast ter vse, ki v državi nosijo politično institucionalno in strukturno moč, da ni dovolj zgolj zadržati lastno sovraštvo. Njihova odgovornost je, da aktivno gradijo bolj vključujočo, sprejemajočo in solidarno družbo – družbo ljudi, ki zmorejo živeti drug z drugim in drug ob drugem, ne pa družbe, v kateri se ljudi zaradi njihove identitete sovraži, izključuje ali se nad njimi izvaja nasilje«.
Parada ponosa je tehtnica demokratičnosti
Parada ponosa je, kot so zapisali, tehtnica demokratičnosti vsake družbe. Eden najvidnejših pokazateljev demokratične zmožnosti vsake družbe in sistema pa je način, kako zaščiti manjšine in družbene skupine z najmanj politične, družbene in ekonomske moči.
Po besedah Simone Muršec je Parada ponosa pomembna tudi zato, ker LGBTIQ+ skupnosti, ki je vedno znova tarča nasilja, neodobravanja in strukturne diskriminacije, omogoča skupni trenutek vidnosti, veselja, dostojanstva in pripadnosti. S skupnim dogodkom posameznikom omogoča, da na ulice stopijo kot skupnost in se zaradi množične prisotnosti in solidarnosti v javnem prostoru počutijo bolj varne in del kolektivne kulture. »To je ena ključnih vlog Parade ponosa danes: da opozarja, zahteva spremembe, gradi skupnost in ustvarja prostor, v katerem LGBTIQ+ osebe nismo potisnjene na rob, ampak jasno, ponosno in legitimno prisotne v družbi«.
Ob tem je sogovornica še poudarila, da pozivajo oblast, da se zaveda svoje odgovornosti, da zastopajo vse državljanke in ne le tistih, ki pripadajo njihovim političnim opcijam. Opozorila je še na pomen zavzemanja za varovanje človekovih pravic vseh in da lahko vse osebe v Sloveniji živijo »dostojanstveno, varno, spoštovano in svobodno. To seveda vključuje tudi LGBTIQ+ osebe.«
Ob tem spomnimo, da ob prihodu nove ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc pred stavbo ministrstva za kulturo ni več mavrične zastave. Zadnja štiri leta je ta pred ministrstvom visela junija, v mesecu ponosa.