Konec junija so južnokorejske oblasti izdale novo aplikacijo za telefone, s katero bodo skušali še dodatno zavarovati žrtve zalezovanja. Te bodo namreč prek signala elektronskih sledilnih naprav na gležnju zalezovalcev lahko v živo spremljale njihovo natančno lokacijo in premike.
Če bodo prišli v bližino žrtve, bo obvestilo prejela tudi policija. Na aplikaciji so razvidne tudi stavbe, v katere bi se žrtve lahko v kritičnih trenutkih zatekle na varno.
Dvakrat več primerov
Po navedbah vlade so dodaten ukrep uvedli zaradi pomislekov glede učinkovitosti že obstoječih zaščitnih ukrepov. Od leta 2024 so namreč v določenih primerih zalezovanja z visokim tveganjem za žrtev na podlagi sodnih odredb že odredili elektronski nadzor, žrtve pa so prejele naprave v obliki pametnih ur. A je bilo kljub temu med letoma 2021 in 2025 umorjenih ali je bilo tarča poskusov umorov kar 23 žensk.
Za britanski BBC je spregovorila Yuri Jung, sestra žrtve zalezovalca. Pojasnila je, da je sestra zapustila partnerja, kar pa njemu ni bilo všeč, razhoda nikakor ni hotel sprejeti. »Hodil je k njej domov, brcal v vrata, skušal na silo vstopiti v hišo,« je opisala nasilneža. Kmalu zatem jo je umoril.
Po statističnih podatkih se je število primerov zalezovanja v Južni Koreji od leta 2021 več kot podvojilo. Strokovnjaki opozarjajo, da je zalezovanje del širšega problema nasilja nad ženskami, ki pa ga samo s tehnologijo ne bodo mogli rešiti.
V Španiji vidni učinki
O elektronskih sledilnih napravah tudi v primerih prepovedi približevanja smo v preteklosti že pisali. Od leta 2008 so naprave v uporabi v Španiji, ZDA in poskusno v Franciji, sistem so preizkusili še v Veliki Britaniji in Avstraliji, o njem razmišljajo še v več drugih državah.
V Španiji denimo so sodniki takšen nadzor odredili le v enem od devetih primerov prepovedi približevanja. Takšen nadzor je bil pred leti tam vseeno učinkovit, saj v primerih odredbe nošenja sledilne nagležnice ni bila nobena ženska umorjena.
»Ob prvem piskanju so mi šle vse dlake pokonci. Tudi še naslednjič stokrat. A sčasoma vidiš, da deluje, da te policija pokliče in preveri, ali si v redu. Zadeva deluje. Da ti malo miru in občutek varnosti,« je za španski El Pais spregovorila Alicia.
Nujen takojšen odziv policije
Pred več leti smo o tem v Dnevniku govorili s Katjo Filipčič z Inštituta za kriminologijo: »Ni sistema, ki bi v celoti preprečil takšne primere. Je pa treba najti spremembe za njegovo izboljšanje.« Takrat je dejala, da je elektronska sledilna naprava v primeru prepovedi približevanja sicer eden od možnih načinov nadzora ukrepa, vendar je povsem nesmiseln, če ni v pripravljenosti ekipe, ki je lahko v minuti ali dveh po kršitvi ukrepa pri žrtvi doma.
Morda še bolj smiselno in manj invazivno bi bilo, če bi policija ob prijavi nasilja prišla z ekipo strokovnjakov (psihologa, psihiatra, socialnega delavca), ki bi analizirala storilca in ocenila njegovo stopnjo zavedanja odgovornosti in nevarnost ponovitve dejanja.
»Če je nasilnež besen in odločen, bo žrtev ubil, potem pa sodil še sebi, kar se zgodi v mnogih primerih,« je v preteklosti za tiskovno agencijo Reuters komentirala francoska aktivistka, ki se bori za žrtve nasilja. Prepričana je namreč, da elektronske nagležnice ne preprečujejo prav ničesar.