Pred kratkim so na ljubljanskem višjem sodišču potrdili sodbo prvostopenjskega sodišča, ki ni odobrilo prepovedi približevanja možu in očetu dveh polnoletnih hčerk, čeprav družinska dinamika v razpadajoči družini nakazuje na vse mogoče rdeče zastavice s področja družinskega nasilja.
V preteklosti je bila možu in očetu že izrečena prepoved približevanja, ki pa ne more trajati večno. Ko so se žena in hčerki obrnile na sodišče, da prepoved približevanja podaljša po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, so bile neuspešne, čeprav so opozarjale, da se psihično nasilje stopnjuje. Da njihov družinski član razbija po stanovanju in se izživlja nad psom, zmerja, ponižuje in vpije, njegovi nasilni izpadi pa so povezani predvsem z uživanjem alkohola. V preteklosti naj bi bil do drugih ljudi že nasilen, z nasiljem naj bi grozil tudi doma, na facebooku pa tudi delil novico o družinskem nasilju, ki so jo žena in hčerki razumele kot neposredno grožnjo. Norel naj bi tudi med dopustom, kjer je razbijal krožnike in ženo obtožil, da jo je videl »f...t s črnci«, zaradi česar eno noč ni upala spati v skupnem bungalovu.
Nasilnež naj bi večkrat grozil, da bo nekoga »stolkel«, v preteklosti pa se je zapletel tudi v incident, v katerem se je zaletel v policijski avtomobil.
Kljub vsemu se je sodišče odločilo, da nadaljnje prepovedi približevanja ne odobri. Že na prvi stopnji so poudarili, da zaščitni ukrepi po zakonu o preprečevanju nasilja v družini niso usmerjeni v reševanje konfliktnih situacij in varstvo pred vsakršnim nasiljem, »ampak je njihov izrek utemeljen le tedaj, ko je zaradi spravljanja v podrejen položaj in zlorabe moči med družinskimi člani žrtev akutno ogrožena«. V konkretnem primeru je sodišče (nazadnje tudi višje) presodilo, da gre za dlje časa trajajoče konfliktne odnose, vendar pa žena in hčerki niso v podrejenem položaju, se ga ne bojijo in so tudi same sodelovale v medsebojnih konfliktih.
Zadnjo besedo ima sodišče
V Sloveniji so lani policisti izrekli 1088 prepovedi približevanja na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije. Gre za prepoved približevanja, ki jo policisti ustno izrečejo že takoj na kraju. Prepoved približevanja velja 48 ur, policija pa z njo seznani tudi preiskovalnega sodnika, ki lahko ukrep potrdi, spremeni in razveljavi. Če preiskovalni sodnik prepoved približevanja potrdi, jo je mogoče podaljšati za do 15 dni, če tudi po tem obdobju obstaja sum, da bo nasilnež še vedno nevaren, pa lahko oškodovanec preiskovalnemu sodniku predlaga podaljšanje prepovedi približevanja za do 60 dni.
Kasneje lahko sodišče po zakonu o preprečevanju nasilja v družini prepoved približevanja izreče celo za obdobje do enega leta, ta ukrep pa je mogoče tudi podaljševati, vendar vsakič za največ eno leto.
Po podatkih generalne policijske uprave je teh prepovedi približevanja manj, tako da je bilo lani izrečenih 359 prepovedi približevanja po zakonu o preprečevanju nasilja v družini in zakonu o kazenskem postopku, po katerem je prav tako mogoče nasilnežu prepovedati približevanje žrtvi.
Tudi prepoved približevanja pa še ni zagotovilo, da do novega nasilja ne bo prišlo. Kot so ugotovili v obsežni raziskavi na Inštitutu za kriminologijo, približno vsak peti nasilnež, ki mu je bila izrečena prepoved približevanja, slednjo krši. »Na podlagi podatkov iz raziskave lahko zaključimo, da je ukrep prepovedi približevanja uspešen ukrep. Seveda bi bil lahko še uspešnejši, ampak mislim, da moramo biti realni,« je tedaj za Dnevnik ocenila dr. Katja Filipčič. Zavedati se je namreč treba, da je ravnanje posameznikov nemogoče napovedati stoodstotno zanesljivo.
Okoliščine napada v Šiški še preiskujejo
Enega izmed nasilnežev, ki se je na prepoved približevanja povsem požvižgal, je pred dvema letoma obravnavalo tudi ljubljansko višje sodišče. Nasilnež je v mesecu in pol prepoved približevanja kršil kar 63-krat, pri čemer je žrtev, nekdanjo ženo, nadlegoval predvsem s SMS-sporočili (prepoved približevanja se namreč lahko nanaša tudi na komuniciranje z žrtvijo in ne zgolj na fizično približevanje) in zaradi kršitev tudi prejel najvišjo možno kazen – 10.000 evrov.
Konkretne kršitve se sicer niso končale z novim nasiljem, občasno pa prihaja tudi do primerov, ko se v obdobju prepovedi približevanja zgodi najhujše. Maja je odmeval napad z nožem v ljubljanski Šiški, kjer je 52-letnik, ki je imel prepoved približevanja svojemu bratu in njegovim otrokom, napadel svakinjo.
»Storilec se je mirno sprehajal ven in noter, se približeval tako mladoletnim otrokom kot moji stranki, policija pa ni storila nič,« je bila v dneh po napadu do policistov kritična Tina Šnajder, odvetnica napadalčevega brata, ki naj bi v preteklosti že večkrat poklical policiste. Dvainpetdesetletnik je bil po njenih besedah v hiši, za katero je imel prepoved približevanja, tudi dan pred krvavim napadom. »Prestregel je pot mladoletnemu otroku in ga prisilil, da pokliče očeta. Zahteval je, da mu v delu hiše priklopi elektriko. Otrok je bil v šoku in hudo prestrašen.«
Na ljubljanski policijski upravi so nam pojasnili, da je direktor policijske uprave odredil strokovni nadzor, ki pa še ni zaključen.