Devetletna Amber Rene Hagerman je 13. januarja 1996 izginila med vožnjo s kolesom v domačem Arlingtonu v Teksasu. Štiri dni po izginotju so okoli deset kilometrov od kraja ugrabitve našli njeno truplo, primer pa še vedno ni rešen.
Kaj se je zgodilo z devetletno Amber, še danes ni jasno. Tistega januarskega dne je po parkirišču kolesarila skupaj s petletnim bratcem Rickyjem. On se je vrnil domov k starim staršem, ona ne. Po navedbah priče Jimmieja Kevila jo je na parkirišču ugrabil moški v črnem poltovornjaku. Ko jo je slišal kričati, je poklical policijo. Ura je bila tri popoldne.
Morilca še iščejo
Po poročanju časnika The New York Times so njeno truplo štiri dni pozneje našli v obcestnem jarku približno deset kilometrov stran. Bila je porezana, več zarez so našli tudi na njenem vratu. Šerifinja okrožja Tarrant Dee Anderson je za časnik pojasnila, da so bili občinski delavci tam le nekaj ur prej, pa trupla niso videli. Zato so prepričani, da je bila vsaj še 48 ur po ugrabitvi živa, storilec pa jo je v jarek odvrgel med nevihto.
Ob 25. obletnici dekličine smrti leta 2021 je lokalna policija družini zagotovila, da morilca še vedno iščejo, po njihovi oceni jo je ugrabil in umoril domačin. Upajo, da jim bo napredek tehnologije pri analizi bioloških sledi šel toliko na roko, da bodo sčasoma našli morilca.
Fotografije na mleku
V začetku 80. let prejšnjega stoletja so v ZDA javnost o pogrešanih otrocih čez lužo obveščali z objavljanjem njihovih fotografij na embalažah za mleko. Med prvimi, ki so ga iskali na tak način, je bil šestletni Etan Patz, ki je izginil na poti na avtobus na Manhattnu (trenutno poteka že tretje sojenje domnevnemu morilcu Pedru Hernandezu). Nikoli ga niso našli, kaj veliko uspeha pa niso imeli niti v drugih primerih. Ko so kartonske embalaže zamenjali s plastičnimi steklenicami, so z njih izginile fotografije otrok.
Nasilna smrt deklice pa je spodbudila nastanek hitrega odziva v primeru pogrešanih oziroma ugrabljenih otrok Amber Alert, ki ga še vedno uporabljajo v vseh ameriških zveznih državah. Odtlej so s pomočjo tega odziva našli najmanj 1200 otrok. Nekoč so informacije delili prek televizije in radia, kjer so prekinili oddaje, danes jih prebivalci prejmejo na telefon.
Sistem po vsem svetu
Podobne modele so posvojili v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Bolgariji, Italiji, Romuniji, Španiji, Veliki Britaniji pa tudi na Češkem, Malti, Irskem, Poljskem, Nizozemskem in Portugalskem kakor tudi v Srbiji. Tam so sistem »Najdi me« prvič aktivirali ob izginotju dveletne Danke Ilić marca 2024, zatem pa v roku enega leta še dvakrat. Več sreče kot z malo Danko so imeli pri iskanju dveletne Dunje.
Podoben sistem imamo od februarja 2023 tudi pri nas. Kot smo že poročali, bodo sistem pri nas aktivirali le v primeru najresnejših in najbolj ogrožajočih pogrešanj oziroma izginotij otroka, ko so izpolnjeni kriteriji za sprožitev – da gre za otroka, da gre za veliko ogrožanje otroka in da obstajajo podatki, na podlagi katerih bodo otroka lahko izsledili. Da bodo imeli bodisi fotografijo otroka, registrske tablice avtomobila ali pa fotografijo ugrabitelja, oblačil, pa navajajo v generalni policijski upravi (GPU). Doslej sistema pri nas še niso aktivirali.
