Vožnja po avtocesti, ki velja za eno izmed najbolj varnih, se lahko v trenutku spremeni v nočno moro, ko voznik pred sabo zagleda soj žarometov.
Nazadnje se je takšna nevarna situacija v tragedijo sprevrgla v torek malo pred tretjo uro ponoči, ko sta na avtocesti med Šentiljem in Mariborom v občini Pesnica čelno trčila avtomobila. Po prvih ugotovitvah je trčenje povzročil 86-letni hrvaški državljan, ki je z avtomobilom z nemškimi registrskimi tablicami zapeljal na nasprotno smer avtoceste. »Voznik enega od vozil je ostal ukleščen v njem in je umrl, drugi se je iz vozila, prevrnjenega na streho, rešil sam,« so pojasnili na strani uprave za zaščito in reševanje, policisti pa so potrdili, da je v nesreči umrl povzročitelj nesreče.
Do podobno hudega trčenja je prišlo konec maja, ko je okoli pol enih ponoči 29-letni državljan BiH, ki sicer živi na Štajerskem, po tamkajšnji avtocesti prav tako vozil po nasprotnem pasu in pri Slivnici trčil v drug avtomobil, ki mu je pravilno pripeljal nasproti. V silovitem trčenju sta umrla 29-letni povzročitelj nesreče in 39-letna sopotnica v drugem avtomobilu.
Na mariborski policijski upravi so nam pojasnili, da rezultati preiskav, ki bodo pokazali, v kakšnem psihofizičnem stanju sta bila povzročitelja v času trčenja, še niso znani, prav tako še ugotavljajo, kje točno sta zapeljala na nasprotni pas.
Letos le štiri kazni
Čeprav so samo v zadnjih dneh v dveh nesrečah zaradi vožnje po nasprotni smeri avtoceste ugasnila tri življenja, pa statistika kaže, da policija ugotovi relativno malo tovrstnih kršitev.
Letos do 1. junija so denimo ugotovili le štiri kršitve, v zadnjih desetih letih pa so največ, 22 kršitev ugotovili leta 2019 in najmanj, devet, leta 2024. Ob tem je treba poudariti, da gre za kršitve, ki jih policisti potrdijo in tudi sankcionirajo, prijav o voznikih, ki so se, navadno le za krajši čas, znašli na nasprotni strani avtoceste in napako relativno hitro in brez posledic popravili, pa je vendarle več – vsaj sodeč po radijskih opozorilih, ki temeljijo na pričevanjih drugih voznikov. Vseh prijav naj bi bilo več kot sto na leto.
Zanimivo pa niti na agenciji za varnost prometa niti na policiji ne razpolagajo s podatki, koliko nesreč povzročijo vozniki, ki se znajdejo na nasprotnem pasu avtoceste. Težava tiči v načinu beleženja prometnih nesreč. Vožnja po nasprotni avtoceste namreč ni samostojna kategorija primarnih vzrokov nesreč, kar pomeni, da so tovrstne nesreče v policijski statistiki združene z vsemi drugimi nesrečami pod kategorijo nepravilna stran oziroma smer vožnje, ki pa se lahko zgodijo na vseh vrstah cest, parkiriščih …
Kljub temu imajo policisti z nesrečami zaradi vožnje po nasprotnem pasu že ogromno izkušenj, tudi zelo tragičnih. Med njimi najbolj izstopa smrt treh mladih, v katere je oktobra 2009 med vožnjo po nasprotnem pasu trčil pijani voznik Branko Maček, ki je bil nazadnje (prvo pravnomočno sodbo je vrhovno sodišče razveljavilo in primer vrnilo v ponovno sojenje) obsojen na sedemletno zaporno kazen. Smrtonosno trčenje je poleg Mačka preživela le ena sopotnica iz avtomobila, v katerem so bili mladi, nesreča, v kateri so življenje izgubili njen fant in prijateljici, pa jo je tako pretresla, da na sodišču ni mogla pričati, saj se ne usodnega trčenja ne nekaj dni pred njim ni spomnila.
Največ napak starejših
Močna opitost je vsekakor eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na tako hudo napako, kot je vožnja po nasprotni strani avtoceste, nikakor pa ni edini. »Najpogostejši vzroki, da voznik zapelje v nasprotno smer, so povezani predvsem s stanjem voznika in napako pri vključevanju na avtocesto ali hitro cesto. V praksi gre največkrat za nepozornost, zmedenost, slabšo orientacijo, vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, utrujenost ter zdravstvene razloge oziroma starost voznika. V nekaterih primerih voznik zgreši izvoz ali uvoz, nato pa skuša napako popraviti z nevarnim obračanjem, vožnjo vzvratno ali z napačnim zavijanjem na izvozni krak,« razlagajo na generalni policijski upravi.
Da gre pogosto za starejše voznike, delno drži, saj so najpogostejši kršitelji, ki zaradi vožnje po nasprotnem pasu avtoceste prejmejo globo 1200 evrov in 18 kazenskih točk, kar pomeni odvzem vozniškega dovoljenja, starejši od 64 let. Med kršitelji pa so pogosto tudi vozniki v starostni skupini med 34 in 44 let.
Do vožnje v nasprotno smer, kljub vsem opozorilom v obliki prometnih znakov in talnih označb, navadno prihaja na uvozih oziroma izvozih na avtocesto pa tudi na počivališčih in drugih površinah, ki omogočajo obračanje. Zgodilo se je že, da je voznik natočil gorivo na bencinskem servisu, nato pa pri vključevanju na avtocesto zavil levo in odpeljal v nasprotno smer. Pred leti je odmeval takšen primer, za katerega so se v lokalnem okolju pojavila celo ugibanja, da ni šlo za nesrečo, temveč naklepno ravnanje voznika, ki je bil v osebni stiski.
»Obstajajo tudi primeri, ko vozniki obrnejo med vožnjo po avtocesti,« ob tem razlagajo na policiji, kjer se nekaterim manevrom voznikov lahko zgolj čudijo.