Letošnje poletje je radodarno z nevihtami. Zlasti sobotna na Bledu, v kateri so bile po udaru strele v drevo ob jezeru hudo poškodovane tri osebe, je prestrašila mnoge. V povprečni poletni nevihti strokovnjaki zabeležijo vse do 15 tisoč strel (gre za vsoto tistih, ki nastanejo med oblaki, in tistih, ki nastanejo med nebom in zemljo), a jih na zemljino površino udari le desetina, kar pri nas v povprečju pomeni kakšnih 45.000 na leto, razlaga Klemen Javnikar z Elektroinštituta Milan Vidmar. Na elektroinštitutu s sistemom SCALAR že od leta 1998 daljinsko beležijo atmosferske razelektritve - strokovni izraz za strele - na območju Slovenije. Štetje strel poteka s pomočjo senzorjev, ki zaznajo elektromagnetni val, ki se sprosti ob udaru strele.
Najbolj izpostavljeno območje v Evropi
Slovenija leži na pred udari strel najbolj izpostavljenem področju Evrope. Njihova visoka gostota je značilna zlasti v primorski regiji, v kateri se mešajo različne podnebne razmere ter lega in višina Alp. Med najbolj izpostavljenimi območji so še severozahodni del države, področje Kamniško-Savinjskih Alp in mariborskega Pohorja, med vrhovi pa predvsem Nanos, Kum, Plešivec, Krvavec in Trdinov vrh. Najmanj izpostavljen je severovzhodni del države.
Na Upravi za zaščito in reševanje med letoma 2010 pa do 10. julija letos ne beležijo nikakršnega primera mrtvih ali poškodovanih zaradi udara strele v človeka (v soboto so sicer bile na Bledu poškodovane tri osebe). »To ne pomeni, da takšnega dogodka ni bilo, le vodje intervencij podatka niso posredovali ali pa vpisali v poročilo,« so zapisali v odgovoru. Njihova statistika je očitno res nepopolna, saj je bil maja 2012 v medijih odmeven primer iz naselja Sveti Duh pri Škofji Loki, ko je strela med večernim sprehodom udarila v družino. Šestinštiridesetletnemu moškemu niso mogli pomagati in je umrl na kraju dogodka, strela pa je poškodovala še njegovo soprogo in 15-letno hči.
Najvarnejši v avtu in ozemljenih stavbah
Na Upravi za zaščito in reševanje pa beležijo primere udarov strel brez požara, ki jih povzročijo tako imenovane vodene strele, ter primere udarov, pri katerih je prišlo do požara objekta. Slednjih je bilo v zadnjih letih največ leta 2011, kar 67, v povprečju pa so med letoma 2010 in 2016, ko imajo na upravi zabeležene podatke, gasilci priskočili na pomoč šestintridesetkrat na leto. Manj je strel, pri katerih se ogenj ne razplamti – med letoma 2005 in 2018 v povprečju 18 vsako leto. So jih pa letos zabeležili že 17, lani pa kar 43, kar je veliko višje od povprečja zadnjih let.
Tveganje pred udarom strele v človeka se sicer razlikuje od lege, kjer se nahajamo. Na visokih ali izpostavljenih delih je večje, povečuje pa se, če v nevihti ne upoštevamo varnostnih napotkov in se ne umaknemo v zavetje ali na varno mesto, opozarja Jevnikar. Najbolj varni smo v ozemljenih stavbah in v avtomobilu s kovinsko konstrukcijo, na prostem pa se nikar ne zadržujte na vrhovih hribov in grebenih, ob vodnih površinah, ob visokih drevesih ali pa pod kovinskimi strehami. »Če vas zajame nevihta na prostem, odložite vse kovinske predmete, počepnite z nogami čim bolj skupaj, na tla lahko tudi sedete, pod seboj pa podložite nahrbtnik, če ga imate. Po koncu nevihte počakajte še vsaj pol ure, preden zapustite varno mesto,« svetuje Jevnikar.
