Sončno sobotno dopoldne z nebom brez oblačka je na obalo Blejskega jezera privabilo številne obiskovalce, ki so sončen dan izkoristili za kopanje. Že pred poldnevom so se po nebu začeli poditi prvi oblaki in malo pred tretjo uro je začelo deževati. Kopalci so v okolici jezera hiteli iskali zavetje. Na javni plaži na Mlinem, kjer »domujejo« pletnje, so se nekateri pred nevihto, ki so se ji pridružile strele, zatekli v bližnje gostišče, drugi pod drevesa in grmovje, avtobusno postajališče in podobno.
Nemalo obiskovalcev Mlina je zavetje pred srdito nevihto našlo pod mogočnimi drevesi v bližini plaže, vendar to, kot se je kmalu izkazalo, ni bila pametna izbira. V eno od njih oziroma med dva kostanja, informacije očividcev so različne, naj bi udarila strela, ki je po podatkih policijske uprave Kranj huje poškodovala tri osebe. Dve osebi je, kot so zapisali, v ljubljanski klinični center odpeljal helikopter Slovenske vojske, nemškega državljana pa so z reševalnim vozilom odpeljali v jeseniško bolnišnico. Na kraju dogodka so jim pred tem pomoč dali blejski in jeseniški reševalci ter blejski gasilci. Po neuradnih podatkih naj bi strela hudo poškodovala 40-letno nosečnico v zadnjem tednu nosečnosti in njenega šestletnega otroka. Oba naj bi po neuradnih podatkih morali oživljati, mama otroka naj bi imela tudi opekline. Prav tako neuradni podatki s kraja dogodka pričajo o več lažje poškodovanih, ki naj bi jih ob udaru strele »pometalo v zrak«. Kot je dejal Janez Šuštar s PU Kranj, je bila cesta v okolici Mlina zaradi intervencije krajši čas zaprta, kriminalisti pa so zaprli tudi kraj dogodka in opravili pregled. Več uradnih podatkov o nezgodi bodo lahko sporočili po končanih aktivnostih.
Na to, kako ravnati ob nevihtah s strelami, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Strela je električni tok in elektrika vedno išče najhitrejšo pot, da doseže zemljo. Na svoji poti do zemlje pogosto izbere vodo, kovinske predmete, drevesa ali ljudi, ki stojijo na prostem, ker so dobri prevodniki elektrike,« je v opozorilu o pravilnem ravnanju zapisala dr. Mateja Rok Simon, specialistka socialne medicine. »Pri poškodovanih zaradi udara strele najpogosteje poročajo o zastoju srca in prenehanju dihanja, vendar ob ustrezni prvi pomoči večina poškodovancev preživi. Poleg tega poškodovanci pogosto utrpijo opekline, okvare živčnega sistema, zlome kosti, izgubo sluha, vida, zmedenost, nezavest, izgubo spomina…« Dajanje pomoči poškodovanemu zaradi udara strele ni nevarno, dodaja, saj poškodovanec nima električnega naboja in se ga lahko takoj dotaknemo.
Nikar pod nadstrešek ali najvišje drevo
Sicer pa po besedah Rok-Simonove varno zatočišče dajejo objekti s tlemi, streho in zidovi, kot so stanovanjske hiše, šola, trgovina… »Kioski, nadstreški, odprte garažne hiše, šotori, steklenjaki in druga na pol odprta ali majhna poslopja, ki nimajo električne in vodovodne napeljave, niso varna,« opozarja. »Varno zatočišče lahko najdemo tudi v avtomobilu s trdo streho, kombiju, avtobusu… Ko smo v avtomobilu, zaprimo vrata in okna in se ne dotikajmo kovinskih površin. Prav tako ne uporabljajmo radia ali telefona, saj strela lahko udari v anteno in nas poškoduje.«
Ne smemo pa, opozarja, iskati zavetja pod visokimi, samotnimi objekti, na primer pod drevesom ali manjšo skupino dreves. V gozdu v času nevihte se lahko pomaknemo pod najnižja drevesa. Paziti moramo tudi, da smo oddaljeni od nahrbtnikov z ogrodjem, ograj pod napetostjo, kovinskih vodovodnih armatur, kovinskih ograj, telefonskih priključkov in drugih prevodnikov, prav tako predmetov, ki prevajajo elektriko, ne smemo držati v rokah.
