Nekdanja vpisničarka specializiranega državnega tožilstva Tanja Tolimir, ki je v ločenem postopku obtožena več izdaj tajnih podatkov, tudi članom kavaškega klana, se je skupaj s tremi nekdanjimi kolegicami znašla še v enem kazenskem postopku, povezanem z njenim delom na tožilstvu. Slednje ji očita kaznivo dejanje napada na informacijski sistem, poleg nje pa so se v obtožnem predlogu znašle tudi Vesna Horvat, Andreja Kravanja in Suzana Miletić.
Kot smo izvedeli, Vesna Horvat že na prejšnjem predobravnavnem naroku ni priznala krivde, Kravanjeve na sodišče še ni bilo, v torek pa sta pred ljubljansko okrajno sodnico Mojco Lendvaj Brecelj stopili Suzana Miletić in Tanja Tolimir. Prvi tožilstvo očita dve kaznivi dejanji napada na informacijski sistem, Tolimirjevi pa sedem tovrstnih kaznivih dejanj. Tolikokrat naj bi obtoženi pred približno petimi leti neupravičeno vstopili v vpisnik tožilske uprave. Po naših informacijah tožilstvo največ, kar 141 neupravičenih vpogledov in posledično kaznivih dejanj, sicer očita Kravanjevi, Vesna Horvat pa naj bi vpogledala v 22 dokumentov, predvsem o kadrovskih zadevah.
V kaj točno naj bi obtoženi Miletićeva in Tolimirjeva, ki sta se na torkovem predobravnavnem naroku izrekli za nedolžni, neupravičeno vpogledali, uradno še ni bilo predstavljeno, od obrambe pa smo po naroku izvedeli, da naj bi obe vpogledali v podatke o Suzani Miletić, ki so se nanašali na njeno delo oziroma na mobing, ki naj bi ga bila v službi deležna. Več bo predvidoma znanega po zagovoru obtoženih na glavni obravnavi. Do takrat bo sodnica Lendvaj Brecelj sicer morala odločiti še o predlogu o zahtevi po izločitvi dokazov, ki ga je v torek podal odvetnik Marko Makuc, ki zastopa Miletićevo.
Obramba s podobnimi očitki tožilstvu
Po njegovem mnenju je namreč vrhovno državno tožilstvo neupravičeno prišlo do podatkov o nepooblaščenih vpogledih v informacijski sistem tožilstva. Te je zaznal strokovno-informacijski center vrhovnega državnega tožilstva, ki redno opravlja sistematične varnostne preglede.
»Enako, kot se očita moji stranki, sam očitam vrhovnemu državnemu tožilstvu, da je namreč opravilo nezakonit sistematični pregled množice podatkov,« je bil do pregleda kritičen odvetnik Makuc, ki predlaga, da sodišče izloči vse dokaze, ki so bili pridobljeni v sklopu sistematičnega pregleda in v povezavi z njim. Makuc je med drugim poudaril, da je vpogled v bazo dostopov zaposlenih hkrati tudi osebni podatek zaposlenega, do katerega se sme dostopati le izjemoma in po pravilih ter v skladu z odločbami in smernicami informacijskega pooblaščenca. Kot pravi Makuc, bi moralo tožilstvo oblikovati posebno komisijo, o pregledu obvestiti zaposlene, jim omogočiti sodelovanje v postopku …
Tožilka Nina Potočnik je temu predlogu nasprotovala in podarila, da na tožilstvu nadzore nad spoštovanjem informacijske varnosti izvajajo na podlagi državnotožilskega reda. Gre za reden sistematični pregled dostopov do evidenc, ki je razkril neupravičene vstope v informacijski sistem obtoženih. Takšen nadzor je celo obvezen po informacijsko-varnostni zakonodaji, opustitev takšnega nadzora pa bi pomenila kršitev zakonskih obveznosti. Prav tako zaposleni na tožilstvu ob vsaki prijavi v službeni računalnik prejmejo opozorilo, da gre za informacijski sistem tožilstva in da se vsi dostopi beležijo. »Vsakdo se zaveda, da ne gre za njegovo osebno napravo, ampak za napravo delodajalca, kjer se vse aktivnosti beležijo,« je prepričana tožilka.