Višje sodišče v Mariboru je razveljavilo sodbo, s katero je bil moški marca obsojen zaradi povzročitve posebno hude telesne poškodbe, ki se je končala s smrtjo oškodovanca. Udaril naj bi ga s podolgovatim topim predmetom, zaradi česar je padel in utrpel zelo hudo poškodbo glave. Obtožencu, ki je bil v kritičnih trenutkih bistveno zmanjšano prišteven, so na ptujskem okrožnem sodišču izrekli petletno zaporno kazen in varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja ter varstva v enoti za forenzično psihiatrijo UKC Maribor. Po odločitvi pritožbenega senata višjih sodnikov bo moralo prvostopenjsko sodišče primer obravnavati še enkrat, pod drobnogled ga bo moral vzeti drug sodnik.
Iz sodbe višjega sodišča vse podrobnosti tragedije niso znane, dejstvo pa je, da je obtoženi očitke zanikal, rekoč, da je oškodovanca prijel za roko in odrinil od sebe, ta pa naj bi se pomaknil nazaj in končal na tleh. Da bi ga udaril s topim predmetom, je zanikal, po njegovem mnenju je padel zaradi alkoholiziranosti.
Videl udarec ali ne?
Prvostopenjsko sodišče se je pri sodbi oprlo na izpoved priče, da je videla obtoženčev udarec s palico. Verodostojnost te izjave je oprlo tudi na krvavi madež na hodniku in ugotovitve sodne izvedenke. Toda višje sodišče je opozorilo, da je omenjena priča v sodni preiskavi dejala, da udarca ni videla. Na glavni obravnavi, ko je bila zaslišana trikrat, pa je govorila »neenotno«, izpoved je tudi znotraj istega zaslišanja spreminjala. Višje sodišče je poudarilo, da okrožno sodišče ni razrešilo razlik med njenimi izpovedmi glede tega, ali je udarec neposredno zaznala. »Kar pa je odločilno, saj je prav na pričino neposredno zaznavo oprlo ugotovitev o obtoženčevem ravnanju. Tega nasprotja ne odpravita niti ugotovljeni krvni madež niti izvedensko mnenje. Krvni madež potrjuje, da je oškodovanec na hodniku krvavel, izvedensko mnenje pa pojasnjuje mehanizem nastanka poškodbe. Noben od teh dokazov sam po sebi ne potrjuje, da je priča neposredno videla udarec,« piše v sodbi višjega sodišča.
Z mehanizmom nastanka usodnih poškodb sta se ukvarjala dva izvedenca, ki se nista povsem strinjala. Razhajanj pa po mnenju pritožbenega senata okrožno sodišče ni povsem razrešilo. Drugi izvedenec namreč tudi po soočenju z izvedenko ni izključil udarca s podolgovatim topim predmetom, je pa vztrajal pri pomislekih glede povezave med takšnim udarcem, potekom lomne poke lobanjskega svoda in hudimi poškodbami možganov. Kot možen mehanizem njihovega nastanka je dopuščal tudi padec. Sodišče prve stopnje v sodbi ni pojasnilo, zakaj te možnosti ni sprejelo, so opozorili mariborski višji sodniki.
Možnost silobrana
»Ni jasno razvidno, na podlagi katerih dokazov je sodišče ugotovilo, da je padec posledica udarca, ne pa odriva. Tega vprašanja ne razrešita niti izvedenski mnenji, saj izvedenca vzroka padca nista mogla zanesljivo ugotoviti, njuni zaključki glede mehanizma nastanka odločilnih poškodb pa se v pomembnem delu razlikujejo. Sodišče prve stopnje teh ugotovitev ni celovito povezalo z zagovorom obtoženca in dokazno oceno izpovedbe priče,« še piše v sodbi.
Na ponovljenem postopku bodo tako morali ponovno oceniti zagovor, ga soočiti z drugimi dokazi in razložiti, ali in kako je odriv vplival na nadaljnje dogajanje in padec oškodovanca. Presoditi bodo morali tudi obtoženčeve navedbe o predhodnem napadu oškodovanca in preveriti, ali ni šlo morda za silobran. Ponovno bo moralo oceniti izpovedbe priče – kaj je zaznala sama, kaj je le sklepala in kaj ji je povedal oškodovanec. Razjasniti pa tudi mehanizem poškodbe lobanje in možganov ter ponovno presoditi obtoženčevo krivdo.