Niti pričevanja nekdanjih soobtožencev Marjana Grma, Mihaela Grma in Marjana Brajdiča niso razbremenila obtoženega Marka Belcla, ki ga je sodnica Maja Povhe danes obsodila na devet let zapora zaradi nasilne smrti Stanislava Knafla. Belcl je tako kriv, da je Knafla, ki ga je prijatelj 19. marca 2021 našel tako hudo pretepenega, da mu zdravniki niso mogli več pomagati, brutalno pretepel, nato pa zvezal in ga nemočnega pustil zunaj čez noč, v kateri se je temperatura spustila do –4,5 stopinje Celzija.
Za Knafla so bile usodne poškodbe glave, predvsem dva izredno močna udarca z neznanim topim predmetom, zaradi katerih so mu možgani zatekli do te mere, da mu je nazadnje prenehalo biti srce.
Čeprav orožja, s katerim je Belcl potolkel Knafla, niso nikoli našli, so Belclov DNK našli na Knaflovi denarnici v bivalniku in tudi na roki trupla, kar je bilo tudi v ponovljenem sojenju dovolj za obsodilno sodbo.
Prva sodba razveljavljena
Knafl je – najverjetneje v strahovitih mukah – umrl zvezan pred svojim bivalnikom sredi gozda. Tožilstvo je sprva obtožilo tudi brata Grm in Brajdiča, četverica pa je bila na prvem sojenju na ljubljanskem okrožnem sodišču tudi obsojena na visoke zaporne kazni. Toda višje sodišče je nato sodbo razveljavilo, češ da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval prisotnost Brajdiča in bratov Grm na kraju kaznivega dejanja.
V ponovljenem sojenju je tožilstvo nato samo umaknilo obtožnico zoper trojico, vztrajalo pa pri pregonu Belcla, ki se je prav tako zagovarjal kot nedolžen. Njegov zagovor je bil skop, je pa dejanje odločno zanikal. Toda kot je poudarila višja tožilka Petra Vugrinec, je več dokazov potrjevalo, da je bil Belcl kritičnega dne pri Knaflu, s katerim se sicer nista poznala. Kriminalisti so našli Belclove biološke sledi tako na Knaflovi denarnici v bivalniku kot tudi v vzetem brisu z roke pokojnega, s tistim območjem pa ga povezujejo tudi prometni podatki mobilnega telefona. Tožilka je v zaključni besedi poudarila, da je tudi glede na pričanje bratov Grm in Brajdiča (vsi so imeli gromozanske spominske luknje, prepričani pa so, da Belcl očitanega kaznivega dejanja ne bi mogel storiti) bil Belcl pri Knaflu sam, so se pa vsi štirje z istim avtomobilom vozili tako pred kaznivim dejanjem kot tudi po njem.
Tožilka je poudarila, da je Knafl umrl zaradi poškodb, ki so bili posledica predvsem dveh hudih udarcev v glavo. Poškodbe glave so bile tako hude, da bi Knafl najverjetneje umrl tudi, če bi takoj prejel medicinsko pomoč.
Surov, predrzen in brezkompromisen
Za očitano kaznivo dejanje kazenski zakonik predvideva zaporno kazen od treh do 15 let zapora, tožilka pa je za Belcla zahtevala devet let zapora, torej enako kazen kot že na prvem sojenju (na višjo na ponovljenem sojenju niti ne bi mogel biti obsojen). Ocenila je, da je Belcl Knafla pretepel na surov, predrzen in brezkompromisen način, tako da niti časovna oddaljenost ne bi mogla prispevati k potencialno nižji kazni.
Belclov zagovornik Andrej Gerlovič je po drugi strani sodišču predlagal, da Belcla oprosti, saj po njegovi oceni ni dokazov za obsodbo. Poudaril je, da je imelo sodišče v ponovljenem sojenju praktično iste dokaze kot v prvem sojenju, ob čemer je prvo sodbo višje sodišče že razveljavilo. »Vrednost dokazov se ni povečala,« je sodišče prepričeval Gerlovič in opozoril, da dokazi v spisu dokazujejo le, da »se je obtoženi nahajal ob oškodovancu«. Belcl zaključne besede ni podal, tudi sicer pa je ves čas povsem mirno in vsaj na videz neprizadeto spremljal tako zaključne govore kot tudi izrek sodbe. V slednjem je sodnica Maja Povhe praktično v celoti pritrdila tožilstvu in mu izrekla predlagano kazen.
»Vi sami najbolj veste, kaj se je zgodilo,« je Belclu dejala sodnica, potem ko je pojasnila, da res ni posnetkov ali prič, ki bi neposredno lahko potrdile, da je usodno udaril Knafla, vendar hkrati dodala: »So pa drugi dokazi, ki, če jih povežemo, dokazujejo, da ste vi storilec.«
Obramba je že napovedala pritožbo, Belcl pa bo na pravnomočnost sodbe počakal na prostosti.