Na zatožno klop je pred sodnico Lidio Kralj sedla Krčanka Teja Žarn Kozole, diplomirana medicinska sestra, danes zaposlena v Zdravstvenem domu (ZD) Sevnica, ki krivde za nevestno delo v službi, kot ji očita tožilstvo, ni priznala. Narok za soobtoženo Marijo Klinc, zaposleno medicinsko sestro na triaži celjske bolnišnice, je bil odpovedan.

Okrajna državna tožilka Davorina Hovnik obtožnega predloga ni prebrala, zato ga v sodni dvorani nismo slišali, ko je sodnica obtoženo Žarn Kozoletovo vprašala, ali prizna krivdo, pa je ta dejala, da je ne prizna, niti nobenega drugega dejstva iz obtožnice. Njen zagovornik Boštjan Podgoršek je nato podal ugovor procesnopravne narave, saj da se njegovi klientki očita kaznivo dejanje nevestnega dela po 158. členu kazenskega zakonika, ki se nanaša izključno na javne uslužbence.

Sploh ni bila zaposlena

Odvetnik meni, da je očitek njegovi klientki neutemeljen, saj obtožena v času storitve kaznivega dejanja, 7. septembra 2022, kot javna uslužbenka ni mogla ravnati nevestno in predvideti, da lahko zaradi tega nastane hujša kršitev pravic drugim, ker takrat sploh ni bila zaposlena v Zdravstvenem domu (ZD) Sevnica.

»Obdolžena je opravljala delo na delovnem mestu medicinskega tehnika v reševalnem vozilu-spremljevalca kot študentka na študentsko napotnico, ki jo je izdal Študentski servis Posavc. Očita se ji tudi, da naj soobdolženi ob predaji pacientov ne bi prenesla ustne in pisne informacije za vsakega pacienta posebej, triažo urgentnega oddelka pa naj bi zapustila še pred izpolnitvijo vseh listov s strani soobdolžene. S tem naj bi zavestno opustila dolžnost skrbnega in odgovornega dela in ravnala nevestno, čeprav bi glede na izobrazbo in delovne izkušnje morala predvideti, da lahko pride do zamenjave pacientov,« je v ugovoru poudaril odvetnik Podgoršek in dodal, da je očitek, da je kaznivo dejanje storila kot javna uslužbenka, pravno zmoten, saj lahko takšno dejanje stori izključno uradna oseba ali javni uslužbenec, kar pa Žarn Kozoletova 7. septembra 2022 zagotovo ni bila.

Odvetnik meni, da očitek njegovi klientki ni utemeljen, saj obtožena v času zamenjave pacientov še ni bila javna uslužbenka, temveč je v zdravstvenem domu delala kot študentka.

Tožilstvo je zato pozval, naj pove, kateri zakon ali predpis oziroma določbe naj bi prekršila. Ob tem je navedel še, da obtožena ni opravila fonda delovnih ur, kot pritiče javnim uslužbencem, povprečno 174 ur mesečno, saj je vsak mesec opravila od 30 do 74 ur, konkretno septembra 2022 pa 102 uri.

»Še več, obtožena ni imela opravljenega niti pripravništva, ki je po srednji šoli za medicinske sestre obvezen,« je opozoril odvetnik. Kljub temu je tožilka ugovarjala, da ugovor ni utemeljen, saj da iz obtožnega predloga jasno izhaja, zakaj in kako je obdolženo mogoče šteti za javno uslužbenko. Zato tožilstvo pri dokaznih predlogih vztraja. Sodnica Lidia Kralj bo o ugovoru odločila potem, ko bo opravljen še predobravnavni narok za soobtoženo, ki je razpisan za sredino oktobra.

Za pacienta zamenjava ni bila usodna, za vodstvo pač

Spomnimo, da gre za dogodek, ki je precej odmeval v širši javnosti, saj se kaj takšnega pri nas še ni zgodilo. Kot je razkril tudi izredni interni strokovni nadzor, ki so ga po zamenjavi pacientov opravili v celjski bolnišnici, ko so pregledali nadzorne kamere, naj bi do usodne zamenjave prišlo ob predaji starostnikov s strani reševalcev sevniškega zdravstvenega doma celjskemu urgentnem centru in nato obravnavi v triaži.

Bolna starostnika so v bolnišnico napotili iz Trubarjevega doma starostnikov v Loki pri Zidanem mostu, pripeljali pa so ju v vozilu sevniškega ZD. Dva dni pozneje je eden od njiju umrl, drugega so po zdravljenju odpustili in prepeljali nazaj v Loko. Tam pa so zaposleni opazili, da ima varovanec, ki so ga pripeljali iz bolnišnice, na roki zapestnico z imenom že pokojnega varovanca, ob njem je bila tudi napačna medicinska dokumentacija, zato so o tem nemudoma obvestili bolnišnico.

Tudi drugi starostnik je pozneje umrl, strokovni nadzor pa naj bi razkril, da smrt ne enega in ne drugega ni bila posledica morebitnega napačnega zdravljenja. »Pokojni je bil sprejet zaradi ledvične odpovedi, umrl pa je kljub temu, da je prejel antibiotično terapijo. Preživeli pacient pa je imel več kroničnih bolezni in prav tako hudo okužbo. A do zapletov med hospitalizacijo kljub napačno navedenim diagnozam na temperaturnem listu ni prišlo,« so takrat povedali v bolnišnici.

Odstopi in poravnava

Spomnimo, da je tragična zamenjava pacientov terjala posledice v vodstvu bolnišnice, saj sta takratni poslovni direktor Aleksander Svetelšek in strokovni direktor odstopila s svojih položajev, v bolnišnici pa so se svojcem tudi opravičili in z njimi dosegli poravnavo.

Priporočamo