Uporaba mobilnih telefonov in sorodnih motilcev med vožnjo ni problematika, ki bi se dotikala le voznikov avtomobilov, tovornjakov, avtobusov … Predvsem v mestnih središčih je vedno bolj izrazita uporaba mobilnih telefonov in slušalk med kolesarji in še bolj vozniki e-skirojev. V torek okoli enajstih dopoldne smo lahko spremljali moškega v zgodnjih dvajsetih letih, kako je praktično celoten del Poljanske ceste med Kopitarjevo in Strossmayerjevo ulico odpeljal »na pamet«, saj ga je polno zaposlovalo in tudi razburilo sporočilo, ki ga je med vožnjo prebiral na telefonu. Takšnih prizorov je v prestolnici in tudi drugih slovenskih krajih vedno več.
Največ kršiteljev med vozniki avtomobilov
Kot kaže tudi statistika, je nadzor še vedno osredotočen predvsem na voznike motornih vozil.
Policisti so letos že 9494 voznikom najrazličnejših prevoznih sredstev izrekli globo zaradi kršitve 35. člena zakona o pravilih cestnega prometa, ki prepoveduje uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Gre za določbo, ki je predpisana zelo široko, v praksi pa se po njej kaznujejo predvsem tisti, ki med vožnjo uporabljajo telefon. 8800 kršitev so zaznali med vozniki (in učitelji vožnje ali spremljevalci) motornih vozil, za katera vozniki potrebujejo vozniško dovoljenje, in jih kaznovali s po 250 evri globe in tremi kazenskimi točkami, kot predpisuje zakon. Bistveno manj, le 694 glob, pa so izrekli preostalim voznikom, ki za vožnjo ne potrebujejo vozniškega dovoljenja. Zanje je predpisana tudi blažja kazen – globa 120 evrov.
Če smo še nekoliko bolj natančni: letos je policija zaradi kršitve 35. člena zakona o pravilih cestnega prometa kaznovala 5765 voznikov avtomobilov, 2771 voznikov tovornjakov, 378 kolesarjev, 47 voznikov lahkih motornih vozil, med katere sodijo tudi e-skiroji, ter 28 motoristov in mopedistov. Poleg omenjenih so kaznovali še voznike traktorjev, delovnih strojev …
V vseh primerih naj bi šlo predvsem za uporabo mobilnih telefonov, čeprav po istem členu zaradi zelo splošnega predpisa kaznujejo tudi druge, vsebinsko sorodne kršitve. Vozniki tovornjakov denimo vetrobranska stekla neredko založijo z različnimi predmeti, ki ovirajo njihov pogled na cesto, ali pa uporabljajo bočne zavese. Oboje policisti sankcionirajo po istem členu, ki kaznuje uporabo mobilnih telefonov. Po tem členu policisti prav tako kaznujejo voznike avtomobilov, ki med vožnjo preveč naglas poslušajo glasbo.
Slušalke same po sebi niso prepovedane
Pri kolesarjih, mopedistih in voznikih e-skirojev je poleg nedovoljene uporabe telefona med vožnjo (edina dovoljena uporaba telefona med vožnjo je prostoročno telefoniranje) problematična tudi uporaba slušalk. Predvsem glasno poslušanje glasbe v kombinaciji z dušenjem zvoka iz okolice lahko tem voznikom v celoti omeji oziroma prepreči slušno spremljanje prometa in dogajanja v okolici.
Toda sankcioniranje tovrstnih prekrškov ni enostavno, saj sama uporaba slušalk še ni prepovedana, ustrezne glasnosti predvajane glasbe pa policisti ne morejo zaznati tako enostavno kot pri voznikih avtomobilov, kjer se glasna glasba sliši že iz avtomobila. »Zakon o prekrških predpisuje, da lahko policist prekršek zazna osebno ali z uporabo tehničnih sredstev ali naprav. Glasno glasbo v vozilu, ki onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu, bo policist osebno zaznal. Slušalke, nameščene v ušesu pri kolesarju in mopedistu, same po sebi še ne predstavljajo prekrška, zato se tudi v teh primerih ugotavlja, ali se glasba posluša na tak način, da je onemogočeno slušno zaznavanje okolice,« pojasnjujejo na generalni policijski upravi. Tako morajo policisti v vsakem primeru dokazati, da je voznik zvok v slušalkah poslušal tako naglas, da zaradi tega ni mogel ustrezno zaznavati dogajanja okoli sebe. Kar seveda ni najlažje.
Motilci le sekundaren vzrok za nesrečo
Čeprav vsi pristojni za varnost prometa že leta opozarjajo na nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, iz razpoložljivih statističnih podatkov ni mogoče ugotoviti, kako pogosto je uporaba telefona ali kakšnega drugega motilca vplivala na povzročitev prometne nesreče. »Aktivnosti, ki odvračajo pozornost voznika, kot so uporaba telefona, branje med vožnjo, uporaba računalnika in podobno, ne predstavljajo primarnega vzroka za prometno nesrečo. Spadajo med sekundarne dejavnike, ki jih je po prometni nesreči nemogoče ugotavljati oziroma potrjevati,« razlagajo na policiji in dodajajo, da tovrstne okoliščine razčiščujejo le pri najhujših nesrečah: »V primeru hujših prometnih nesreč in ob podanih indicih, da je voznik pred prometno nesrečo počel nekaj prepovedanega, bodo policisti uporabo telefona v kritičnem trenutku preverili pri operaterju.«
Tako je denimo preiskava pokazala, da je povzročitelj silovitega trčenja na štajerski avtocesti julija lani, v katerem je umrlo pet ukrajinskih državljank, med vožnjo imel v ušesih slušalke in spremljal vsebine z aplikacije youtube na mobilnem telefonu.
Malo nadzora nad skiroisti
Če je uporaba različnih motilcev pri voznikih avtomobilov, tovornjakov, avtobusov in drugih motornih vozil že dlje časa prepoznana kot veliko tveganje, zadnjih pet let pa se kaznuje strožje, z višjo globo in kazenskimi točkami, se v strokovni in širši javnosti v zadnjem času vedno več opozoril nanaša tudi na bolj ranljive udeležence v prometu.
»Promet zahteva popolno pozornost vseh udeležencev – ne le voznikov motornih vozil, temveč tudi pešcev, kolesarjev in uporabnikov e-skirojev. Pogled v zaslon in uporaba telefona ali slušalk na način, ki zmanjšuje zaznavanje okolice, povečujeta tveganje, da udeleženec ne bo pravočasno opazil vozila, drugega udeleženca, prometne signalizacije ali nevarnosti na poti,« pravijo na agenciji za varnost prometa, kjer še posebej izpostavljajo voznike e-skirojev: »Za varno vožnjo so potrebni ravnotežje, spremljanje okolice, obe roki na krmilu in možnost takojšnjega odziva. Uporaba telefona ali slušalk na način, ki omejuje vidno ali slušno zaznavanje, zato ni združljiva z varno vožnjo e-skiroja.« Kljub temu so lani policisti oglobili le 58 voznikov lahkih motornih vozil, med katere sodijo e-skiroji.
Kazen za prečkanje ceste s telefonom v roki?
Še dodaten korak naprej gredo ideje, po katerih bi uporabo telefonov in drugih motilcev omejili tudi pri pešcih. »Tako imenovani 'zombi pešci' oziroma nepozorni pešci, ki med uporabo telefona stopijo na prehod za pešce, vozišče ali kolesarsko površino, ne da bi spremljali promet, so pomemben prometnovarnostni izziv. Pešec ima na prehodu prednost, vendar mora tudi sam ravnati previdno in se pred prečkanjem prepričati, da ga je voznik opazil,« razlagajo pri AVP, kjer se strinjajo, da je treba pobude o prepovedi uporabe mobilnih telefonov ali slušalk tudi za pešce najprej strokovno proučiti. Nekatere evropske države, na primer Litva, Slovaška in Italija, namreč že prepovedujejo ali pa nameravajo prepovedati uporabo mobilnih naprav med prečkanjem ceste. »Pred morebitno uvedbo sankcij v Sloveniji bi bilo treba natančno opredeliti, v katerih prometnih okoliščinah bi se sankcije uporabljale. Ureditev mora biti jasna, sorazmerna, razumljiva in izvedljiva z vidika nadzora,« razmišljajo pri AVP.
Na infrastrukturnem ministrstvu, pod okrilje katerega spadajo tudi prometni predpisi, so s pobudami seznanjeni, vendar odločitve še niso sprejeli. »O konkretni rešitvi oziroma uvedbi posebne globe za pešce, ki med prečkanjem vozišča uporabljajo telefon, je v tej fazi še prezgodaj govoriti,« pravijo na ministrstvu, kjer bodo tovrstne pobude obravnavali v okviru resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa, ki med pomembnimi dejavniki že izpostavlja motnje pozornosti zaradi elektronskih naprav.