V sarajevskem zaporu je v petek naravne smrti umrla Leđiba Ravlić, ki je zaradi umora snahe Nermine Krajine predlanskega junija v njem prestajala 45-letno zaporno kazen. 78-letnica je bila pred svojim koncem v zelo slabem zdravstvenem stanju in nepokretna. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je nekaj ur kasneje umrla. V zaporu pa zaradi umora soproge ostaja Leđibin sin Goran Ravlić. Tudi njega so obsodili na 45 let zapora.
Mučenje in izživljanje
Zadnji tedni Nermininega življenja so bili polni trpljenja. Njena kalvarija se je začela sredi maja 2024, ko sta ji mož in tašča prepovedala izhode iz stanovanja v sarajevskem naselju Pofalići, zaplenila sta ji tudi telefon in jo tako oropala vsakršnega stika z zunanjim svetom.
»Stradala sta jo, ji strigla lase in jo lasala, zvezala sta ji tudi roke, da se ni mogla braniti. Spolno sta jo zlorabila in jo poškodovala na več kot sto mestih po telesu. Med poškodbami so bili tudi ugrizi, opekline, zlomi in več ran na genitalijah. Poškodbe so bile zanjo usodne,« so na lanskem sojenju prebrali v obtožnici, po kateri so zdaj že pokojni ženski sodili kot sinovi sostorilki.
Truplo nameravala zmleti
Goran in njegova mama naj bi načrtovala razkosanje trupla, posameznih delov pa naj bi se skušala rešiti tudi s pomočjo aparata za mletje mesa. »Goran je sam priznal, da naprave ni uporabil, ker ni vedel, kako deluje,« so navedbo iz obtožnice citirali na bosanskem portalu Klix.ba.
Po poročanju portala Avaz sta potem s truplom v stanovanju živela še več dni. Za prikrivanje neprijetnih vonjav naj bi prižigala dišeče sveče in uporabljala več osvežilcev zraka.
Že pred tem je Leđiba sinu naročila, naj s sorodnikom Latifom Jašarevićem v trgovini nabavita sekiro, žago, nože, amonijak, napravo za mletje mesa, lepilni trak, vreče za smeti, rokavice, zaščitne maske in čistila. Po navedbah tožilstva so se s pomočjo teh pripomočkov skušali znebiti trupla in tako prikriti umor. Jašarevića, ki je priznal krivdo za pomoč po umoru, so obsodili na leto dni in deset mesecev zapora.
Ugriznila jo je
Lokalni mediji so med lanskim sojenjem poročali, da Goran Lavrić umora žene ni zanikal, je pa zatrdil, da ga ni načrtoval. Tepel naj bi tudi svojo mamo, na sodišču pa jo je ščitil, češ da z Nermininim umorom ni imela nič opraviti.
A to ni bilo res, saj je sodni izvedenec po analizi sledi na licu umorjene ugotovil, da jo je prav tja ugriznila tašča.
Zloraba takoj po poroki
Z Nermino sta se spoznala leta 2008, se nehala družiti dve leti kasneje, on pa je pozneje prekinil študij politologije in čas raje preživljal z igranjem videoiger. Takrat so se začeli pojavljati prvi znaki duševnih težav. Stik z Nermino sta po njegovi vrnitvi v Sarajevo obnovila in se leta 2023 poročila. Namesto medenih tednov so sledili meseci zlorabe.
Goran je priznal, da sta se z ženo veliko prepirala, prepričan je bil, da ga vara z nekim moškim prek spleta, nekoč ji je zlomil roko, fizični napadi so bili stalni. Nenehno je živel v strahu, da mu nekdo nekaj hoče.
Opisal je tudi dan, na katerega sta umorila Nermino: »Ležala je na tleh, brcnil sem jo z nogo. Začela je težko dihati, zakričal sem in poklical mamo. Skušala sva ji pomagati, polila sva jo z vodo. Kmalu zatem je spet začela težko dihati. Njene zadnje besede so bile, da naj jo objamem.« Z mamo naj bi jo tudi oživljala, a neuspešno.
Prepričan, da je Jezus
Goran Ravlić je na sojenju še bolj podrobno opisal svoje duševne težave, paranojo in halucinacije, zaradi katerih se je pred krvavim zločinom že zdravil. Prepričan je bil, da mama svojega pokojnega moža vara s sosedom, ta pa naj bi ga skušal oslepiti s kislino.
Poleg tega je bil Goran tudi prepričan, da je Jezus. Videl je v prihodnost, to sposobnost pa je imel po lastnem prepričanju bolje razvito kot božji sin sam. Imel naj bi tudi odprt komunikacijski kanal z bogom. Zaradi duševnih težav, paranoje in halucinacij se je pred umorom že večkrat zdravil.
Poleg 45-letne zaporne kazni je sodišče zanj odredilo tudi obvezno psihiatrično zdravljenje.
