V pičlih sedmih minutah so štirje v delavce preoblečeni in zamaskirani nepridipravi sredi lanskega oktobra v nedeljo zjutraj oropali sloviti muzej Louvre v Parizu. Organizirana in profesionalna ekipa, ki naj bi si prostore ogledala vnaprej, se je s pomočjo dvigala na žerjavu povzpela do okna razkošne galerije Apolon v prvem nadstropju. S kotno brusilko so razrezali steklo na oknu in vstopili, z njimi in majhnimi žagami so se kar pred obiskovalci muzeja lotili tudi vitrin.
Iz njih so ukradli osem neprecenljivih kosov nakita v vrednosti okoli 88 milijonov evrov. Moški so bili sicer neoboroženi, so pa po informacijah s pariškega tožilstva varnostnikom grozili s kotnimi brusilkami. Sčasoma so roparje ujeli, dragocenosti pa do danes še niso našli.
Vse bolj nasilni
Drzni rop enega najbolj poznanih muzejev na svetu so izpostavili v najnovejšem poročilu Europola z naslovom Spreminjanje taktik, spreminjanje tarč: razvijajoča se narava muzejskih tatvin. Te so nekoč veljale za nenasilno obliko organiziranega kriminala, kar pa se v zadnjem času spreminja.
Ropi in tatvine v evropskih muzej postajajo vse nasilnejši, nepridipravi pri svojih podvigih uporabljajo tudi kladiva, sekire, lomilke, nekateri pa tudi eksploziv. »Nasilni so bili tudi roparji v Louvru. Razbili so okno, grozili varnostnikom in obiskovalcem. Razbili so tudi vitrine,« so izpostavili v poročilu.
Z bejzbolskimi kiji in sekirami pa so bili oboroženi tudi štirje roparji s kapucami, ki so leta 2024 iz umetniškega muzeja Cognacq-Jay v Parizu ukradli sedem zlatih in z diamanti okrašenih predmetov.
Uporabili eksploziv
Eksploziv pa so pri vdoru konec letošnjega januarja uporabili roparji muzeja Drents na severu Nizozemske. Poškodovanih ni bilo, je pa nastala večja materialna škoda. Odnesli so dragocenosti, izkopane na območju starodavne cesarske province Dakija, današnje Romunije – 2500 let staro čelado iz Cotofenestija in pa tri zlate spiralne zapestnice. Čelado, ki velja za romunski nacionalni zaklad, in dve zapestnici so odkrili in jih vrnili v »domovino«.
Ne več »strokovnjaki« kot nekoč
»Za razliko od tipičnih preprodajalcev kulturnih dobrin, ki se običajno izogibajo nasilju in so specializirani za organiziran premoženjski kriminal ali krajo kulturnih dobrin, imajo ti posamezniki pogosto zgodovino vpletenosti v druge vrste kriminala. Zdaj pa so spoznali potencial muzejskih ropov z nizkim tveganjem in visokim dobičkom,« so zapisali v Europolovem poročilu. Vsaj eden od roparjev v Louvru je imel že »izkušnje« s tatvinami.
Po drugi strani pa so preiskovalci naleteli na še eno skupino roparjev, na priložnostne kriminalce in ne strokovnjake, specializirane za krajo umetnin. Tradicionalne tolpe so nekoč delovale prikrito, imele so vodjo, bili so strokovnjaki na svojem področju. Današnji lopovi pa so prej priložnostni iskalci dobička, ki jih naročniki po principu »kriminal kot storitev« najamejo kar prek družbenih omrežij in kanalov za hitro komuniciranje.
S topljenjem se znebijo dokazov
Tatovi so se zadnja leta preusmerili h kraji plemenitih kovin in kulturnih artefaktov, saj ti prinašajo večje dobičke. Plemenite kovine zlahka stopijo in se s tem znebijo še vseh morebitnih sledi, povsem enostavno pa jih nato prodajo na črnem trgu. Vse pogosteje ciljajo tudi na zlate predmete, na vse od kep in kovancev pa do nakita, ki ga je prav tako preprosto staliti.
»Podobno so starodavni kitajski porcelanasti artefakti verjetno tarča preprodajalcev kulturnih dobrin za finančno korist. Zaradi velikega povpraševanja jih je verjetno enostavno prodati na umetniškem trgu,« so zapisali v ponedeljek izdanem poročilu.