Na celjskem sodišču sodijo 51-letnemu Tržičanu Danijelu Borojeviću, ki mu tožilstvo očita, da je konec maja 2002 oropal celjsko poslovalnico Krekove banke. Ne le da je bil v rop vpleten, prav Borojević naj bi bil idejni oče in organizator nečednega podviga, v katerem je s pajdašem Edisom Nuhanovićem bančno poslovalnico olajšal za dobrih 125.000 evrov.
Oba sta vanjo vstopila zamaskirana, ko v njej ni bilo nobene stranke, o čemer ju je obvestila tam zaposlena Barbara Knep, takratno dekle in pozneje žena Hajnija Koširja, tretjega vpletenega v rop, ki je po ropu, v katerem sta Borojević in Nuhanović odnesla dobrih 125.000 evrov denarja v različnih valutah, oba glavna akterja počakal v avtu in ju odpeljal do Košnice. Tam naj bi odvrgla oblačila in začasno skrila denar, ki pa je pozneje skupaj z Borojevićem skrivnostno izginil. Za njim so se izgubile vse sledi, vse do poletja pred dvema letoma, ko so ga izsledili na Nizozemskem in ga predali naši državi.
Borojević naj bi potreboval denar
Na celjsko sodišče, kjer sodijo Borojeviću, je prišel tudi Košir, ki je svojo kazen že odslužil. Kot soorganizator ropa in voznik je bil obsojen na šest let in pol zapora, prav tako je bila obsojena njegova nekdanja žena, pa tudi Nuhanović. A pretirano zgovoren Košir ni bil, pravzaprav se je izkazalo, da ga je precej zapustil spomin. Ob pogledu na obtoženega Borojevića je celo dejal, da to zagotovo »ni on«, saj da je imel daljše lase, ni nosil očal in ni imel tetovaže. »Seveda se je spremenil do danes, saj je od ropa minilo več kot 24 let,« mu je dejala tožilka, ki je poskušala iz njega izvleči kaj več, a se je pri tem precej namučila.
Enako tudi predsednica senata, sodnica Edita Jereb. Ko ga je pobarala, kako se je zgodil rop in kaj ve povedati o tem, ji je dejal, da ne ve nič in naj mu kar ona osveži spomin, če ima o tem kaj zapisano. Čeprav sta mu sodnica in tožilka dejali, da ima tokrat status priče in je dolžan govoriti po resnici, to ni kaj dosti pomagalo. »Nisem bil prvi zaslišan o tem ropu, vem pa, da so mi nekatere besede položili v usta,« je dejal. Na vprašanje sodnice, kje sta se z Borojevićem sploh spoznala, je dejal, da sta skupaj prestajala kazen v zaporu na Dobu. Na vprašanje, kje je bil on v času ropa, pa je dejal, da je takrat doma kosil travo.
Tudi na vprašanje, kako so sploh prišli na zamisel, da bi oropali banko in na kakšen način, je Košir dejal, da se je ta zamisel porodila Borojeviću, ko je kupoval avto in je potreboval denar. Ko je izvedel, da njegovo takratno dekle (Knepova, op. p.) dela na banki, naj bi ga, tako izhaja iz zapisnika preiskave, večkrat klical po telefonu in njegovo dekle nagovarjal, da bi povedala, kdaj bo banka na dan, ki so ga določili za izvršitev ropa, prazna.
Glasen smeh
Še pred tem je Košir Borojevića in Nuhanovića peljal v Košnico, kjer so skopali luknjo, v katero bi lahko skrili vrečko z denarjem. Na dan ropa je oba pajdaša v avtu čakal pri cerkvi ob Savinji, od koder ju je po ropu odpeljal do Košnice. A zdaj je dejal, da to ne drži. Še več, ob branju zaslišanja iz preiskave se je večkrat glasno zasmejal, kot bi ga vse skupaj zabavalo.
Tudi ko mu je predsednica senata predočila fotografije oblačil in cesto, na kateri naj bi obračal avto, je dejal, da mu nič od tega ni poznano in da je »vse nekaj pomešal«. izjave pa da je ves čas prilagajal, da bi se tudi sam rešil iz zagate. Sojenje se mora končati do decembra, saj se bo takrat Borojeviću iztekel dveletni pripor.