Celje. Na celjskem okrožnem sodišču se je pred petčlanskim senatom, ki mu predseduje sodnica Edita Jereb, začelo sojenje 50-letnemu Tržičanu Danijelu Borojeviću, enemu najdlje iskanih kriminalcev pri nas in v tujini, ki mu obtožnica očita, da je pred 24 leti v sostorilstvu oropal nekdanjo Krekovo banko v Prešernovi ulici v Celju, katere pravna naslednica je danes banka OTP.
Trije že obsojeni
Po ropu je pobegnil s, preračunano, dobrimi 125.000 evri in se kar 21 let skrival v tujini, pred letom in pol pa so ga izsledili na Nizozemskem. Vse od decembra 2024, ko so ga pridržali na podlagi mednarodne tiralice, je v celjskem priporu. In kaj mu očita obtožnica? Da sta skupaj s pravnomočno že obsojenim sostorilcem Edisom Nuhanovićem maja 2002 zamaskirana vstopila v poslovalnico takratne Krekove banke, z namenom, da bi si prilastila večjo vsoto gotovine. To sta storila potem, ko jima je prav tako pravnomočno obsojeni Hajni Košir, ki jima je priskrbel maskirna oblačila, nato pa čakal v avtu nedaleč stran od banke, sporočil, da je bančna poslovalnica prazna.
»Ko sta z Nuhanovićem vstopila, je Borojević uslužbenki Nataši L. v čelo uperil pištolo in jo odvlekel do trezorja, kamor jo je zaklenil. Od druge bančne uslužbenke Barbare Knep, ki je bila Koširjevo dekle in za katero se je v preiskavi izkazalo, da je bila s storilci povezana, za kar je bila tudi pravnomočno obsojena, pa je zahteval, da mu izroči ves denar. Gotovine, ki je tisti dan presegala maksimum, ki bi ga bančna uslužbenka smela imeti na razpolago v blagajni pri okencu, je bilo za dobrih 125.000 evrov v različnih valutah,« piše v obtožnici.
Po ropu ju je Košir odpeljal do Košnice, tam pa so se za Borojevićem in celotnim plenom izgubile vse sledi. Košir, Nuhanović in Knep so bili pravnomočno obsojeni na večletne zaporne kazni in plačilo odškodnine, Borojević pa je pristal na mednarodnem seznamu iskanih oseb.
Obtoženi za zdaj molči
Kot rečeno se je njegovo skrivanje končalo leta 2024, ko so ga izsledili na Nizozemskem, vse od izročitve Sloveniji pa je v priporu. Na predobravnavnem naroku marca lani krivde ni priznal, njegova takratna zagovornica Albina Vedenik pa je vložila ugovor pravne narave, češ da je zadeva že zastarala. Da je tako, želi sodišče prepričati tudi nova Borojevićeva zagovornica, odvetnica Maksimiljana Kincl Mlakar, ki je zato ugovor pravne narave ponovno podala le dan pred začetkom glavne obravnave. In ga dopolnila s tem, da je bil v času storjenega kaznivega dejanja veljavni kazenski zakonik za storilca milejši od tistega, ki je začel veljati leta 2008 in relativnega zastaranja niti ne pozna.
Tožilka Katja Leban meni nasprotno, da je ugovor neutemeljen, pri čemer se sklicuje na sklep celjskega okrožnega sodišča iz leta 2019, ki se je do ugovora v zvezi z zastaranjem že opredelilo. A obramba meni, da je šlo zgolj za formalni sklep, s katerim je bilo poenostavljeno delo sodišča, ni pa se ta nanašal na sam kazenski pregon storilca. Ko je predsednica sodišča povprašala obtoženega, ali se bo zagovarjal, je ta dejal, da se bo branil z molkom. Obramba je nato predlagala, da sodišče zasliši več prič, med njimi večinoma policiste in kriminaliste, ki so po dogodku zbirali obvestila, opravljali razgovore z ljudmi in opravili ogled kraja dejanja. Prav tako je predlagala, da sodišče pridobi podatke, kako so v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju prišli do obtoženčevih sledi in jih primerjali s tistimi, najdenimi na kraju in okolici. Senat je temu predlogu ugodil, o nekaterih drugih bo odločal naknadno, obravnava pa se bo nadaljevala že konec avgusta.