»Klara je Anjo ob prvem obisku vprašala, ali si želi v bolnišnico. Najprej je odgovorila, da ne ve, pozneje pa je rekla, da ja,« je na sojenju dr. Klari Cvenkel zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti pričala Eva B., ki je na maturantskem izletu na Krfu avgusta 2017 izgubila svojo najboljšo prijateljico Anjo. Maturanti so bili na usodni večer na tako imenovani grški večerji, ko je Anji postalo slabo in je bruhala. Zato z Evo nista šli z drugimi še v nočni klub, pač pa v hotel. Anji se je stanje slabšalo, zato je poklicala še enega sošolca, ki je bil tudi že v hotelu, naj pride k njima. Nekaj časa sta upala, da bo šlo s prijateljico na bolje, nato pa je padla odločitev, da se obrnejo na članico ekipe prve pomoči – v njihovem hotelu je bila to Cvenkolova, takrat študentka tretjega letnika medicinske fakultete. Okoli 4.30 ali pete ure se je skupaj z drugimi maturanti vrnila iz nočnega kluba in se z animatorko oglasila pri Anji.
Po besedah Eve B. se takrat Anja ni čisto dobro zavedala, kaj se dogaja. Sama pa je Cvenklovi povedala za bruhanje, da ima prijateljica krče v mečih, mrzle noge, da jo boli trebuh. In tudi, da naj bi Anja pričakovala menstruacijo in da je bila običajno boleča. Cvenklova ji je izmerila temperaturo (Eva se je spomnila številke 35, bolj podrobno ne), dala ji je neki prašek, predvideva, da hidracijski, in neko tableto. Čeprav je Anja v drugo rekla, da bi šla v bolnišnico, je Cvenklova dejala, da bodo počakali do jutra in takrat videli, kakšno bo njeno zdravstveno stanje. Mimogrede, Cvenklova je v zagovoru povedala, da dijakinja v bolnišnico ni želela.
Eva B. je pričala, da se je po obtoženkinem odhodu Anjino zdravstveno stanje za krajši čas izboljšalo, potem pa spet poslabšalo. Šla je do sobe, kjer sta bili nastanjeni Cvenklova in animatorka, ter potrkala. Odprla ji je animatorka. Rekla je, da nima časa, da sta šli ravno spat, nato pa zaloputnila vrata.
Naj ji dajo vodo
Zjutraj je bilo z Anjo že tako hudo, da je bruhala vodo, je povedala Eva B. Lucija L. pa je pričala, da je bila okoli 9.30 pri zajtrku, ko je prišel sošolec in povedal, da je z Anjo zelo slabo. Sama prej ni vedela, da je kaj narobe, pri grški večerji je sedela pri drugi mizi, potem je šla na zabavo. Takoj sta šla do obtoženkine sobe. Vrata je odprla animatorka in vse, kar je rekla, je bilo, da »spita in naj dajo Anji vodo«. Sošolec je Luciji L. povedal, da je bil tudi sam že prej tam in dobil enak odgovor. Lucija je šla potem do Anje. Povedala ji je, kaj ji je bilo rečeno. »Anja me je s tresočim glasom vprašala: 'Kako spijo, če jaz nič ne morem?'« je opisovala Lucija L. sodniku Marku Češnovarju. Potem sta šla s sošolcem iskat nekega drugega animatorja. »Šele ko sva prišla z njim, je prišlo do odziva. A še takrat počasi. Odvijati se je začelo šele, ko je prišla Eva in povedala, da je Anja padla s postelje in naj pohitijo,« je izpovedala Lucija L.
Potem so prišli reševalci. Anjo so dolgo oživljali, ko so zaznali pulz, so jo odpeljali v kakih pet kilometrov oddaljeno bolnišnico. Anjo so operirali, vendar je bilo že prepozno. Ugotovili so, da ima zaradi resnega zdravstvenega zapleta notranjo krvavitev – ko je dobila pomoč, je izgubila že toliko krvi, da je ni bilo mogoče rešiti.
»Takoj, ko so me zbudili, sem šla k Anji,« je na koncu zaslišanja pripomnila Cvenklova. »To zagotovo ni res. Odzvali ste se šele, ko smo prišli z animatorjem,« je vztrajala Lucija L. Povedala je tudi, da so bili dijaki na potovanju večkrat opozorjeni, da imajo v primeru zdravstvenih težav zagotovljeno pomoč ekipe prve pomoči. Na njene odločitve so se zanašali. »Bili smo samo prestrašeni 17-letniki, ki si, da nam tega ne bi kdo očital, nismo upali ravnati na lastno roko,« je dejala.
Imela kontakt zdravnika
Zaslišali so tudi Jako V., tudi člana ekipe prve pomoči. Kot diplomant medicinske fakultete je bil v ekipi najbolj izkušen. Potrdil je, da ga je tisto noč (očitno med prvim obiskom pri Anji, op. a.) klicala Cvenklova. Po njegovih besedah je šlo bolj za klic seznanitvene narave: navedla je, da je bila pri nekem dekletu, ki se je slabo počutilo, a da ji je zdaj boljše in da se bo zjutraj javila enemu od članov ekipe. Ni šlo za kak paničen, urgenten klic, je povedal na prostoru za priče. In tudi, da je imel vsak član ekipe kontakt lokalnega zdravnika, na katerega se je lahko obrnil po pomoč. V primeru resnega stanja pa jim je bilo naročeno, naj kontaktirajo bolnišnico.