V pričakovanju novega šolskega leta, ko ceste in ulice ponovno preplavi večje število šolarjev in dijakov, so pri agenciji za varnost prometa skupaj s policijo in drugimi relevantnimi organizacijami že v ponedeljek začeli preventivno akcijo Varno v šolo. Kot kažejo podatki, ki smo jih pridobili od AVP, so otroci in mladoletniki najbolj ogroženi, ko sedijo v avtu poleg odraslih.
Več nesreč z e-skiroji
Do konca julija je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 625 otrok in mladoletnikov, med njimi največ (341) tistih, starih med 15 in 17 leti, kar je podobno kot lani, pri tem da je zadnja leta število udeleženih mladoletnikov v prometnih nesrečah konstantno naraščalo.
»Pri prometnih nesrečah otrok in mladoletnikov je ena od značilnosti zadnjih let večja raznolikost načinov mobilnosti. Poleg tradicionalnih vlog pešca, kolesarja, potnika in voznika mopeda ali motornega kolesa se vse izraziteje pojavljajo tudi uporabniki lahkih motornih vozil, kamor sodijo e-skiroji, in koles s pomožnim električnim motorjem. Podatki to povečano prisotnost novih oblik mikromobilnosti nakazujejo, vendar ne kažejo, da bi te že predstavljale največji del problematike pri otrocih in mladoletnikih,« razlagajo pri agenciji za varnost prometa. »Z razvojem sodobnih oblik mikromobilnosti se tudi udeležba otrok v prometnih nesrečah z novimi prevoznimi sredstvi povečuje. Zagotovo se bo v prihodnje udeležba tovrstnih udeležencev v prometnih nesrečah nadaljevala in povečala,« ocenjujejo v generalni policijski upravi.
Ocenam, da bo v prihodnosti vedno več pozornosti treba namenjati voznikom e-skirojev in e-koles med mladimi, pritrjuje tudi statistika. Če so vozniki lahkih motornih vozil in koles s pomožnim električnim motorjem v obdobju med 2021 in 2025 med mladimi predstavljali malo več kot pet odstotkov udeleženih v prometnih nesrečah, je letos njihov delež že tik pod desetimi odstotki.
Mladi v nesrečah najpogosteje potniki
Če pogledamo daljše časovno obdobje minulih petih let, je bilo po podatkih agencije za varnost prometa (podatki AVP in policije se malenkost razlikujejo, op. p.) v prometnih nesrečah udeleženih 5571 otrok in mladoletnikov. Največ med njimi je bilo potnikov (1784), kolesarjev (974) in pešcev (689). Zelo veliko pa je bilo tudi nesreč mladoletnih mopedistov. Če združimo podatke za voznike mopedov, ki zmorejo le hitrost do 25 kilometrov na uro, s preostalimi podatki za voznike mopedov, je bilo v prometnih nesrečah udeleženih kar 1133 mladoletnikov, kar pomeni, da se je na mopedih ponesrečilo več mladih kot na kolesih. Enih in drugih pa je še vedno tudi izrazito več kot pri e-skirojih in e-kolesih, vse bolj priljubljenih med mladimi vozniki. V kategoriji voznikov lahkih motornih vozil je bilo namreč v prometnih nesrečah v istem obdobju udeleženih 261 mladoletnikov, med ponesrečenimi vozniki koles s pomožnim električnim motorjem pa je bilo mladoletnikov 35.
Zgolj podatki, v kakšni vlogi se mladoletniki na cesti najpogosteje znajdejo v težavah, pa še ne odgovorijo na vprašanje, v kakšnih vlogah so otroci in mladoletniki najbolj ranljivi. »Z vidika prometne varnosti so posebej izpostavljeni tisti, ki nimajo dodatne zaščite – torej pešci, kolesarji, motoristi, mopedisti in uporabniki e-skirojev,« poudarjajo na pri AVP.
Tragedija pri Litiji
V prihodnjih dneh bo največ pozornosti namenjene najmlajšim. Po podatkih AVP je bilo do 18. avgusta letos v prometnih nesrečah udeleženih 290 otrok do 14 let, ena od teh nesreč pa se končala tudi tragično.
Že januarja je tovornjak med vzvratno vožnjo pred športno dvorano v Šmartnu pri Litiji povozil komaj devetletnega otroka. Do nesreče je prišlo okoli dveh popoldne, ko je 45-letni voznik vzvratno zavijal desno proti vhodu v športno dvorano in spregledal otroka, ki je stal ob njegovi desni strani. Otrok se je tako hudo poškodoval, da je umrl že na kraju nesreče.
Da bi bilo tovrstnih nesreč čim manj, že od ponedeljka poteka nacionalna preventiva akcija Varno v šolo, ki bo trajala do prihodnje nedelje. Pozornost bo namenjena predvsem najmlajšim, ki so v prometu še posebej ranljivi. »Najmlajši udeleženci v prometu so slabše vidni, vozila zaznajo pozneje, težje ocenijo njihovo hitrost in oddaljenost ter težje določijo smer, iz katere prihaja zvok. Njihovo pozornost hitro pritegne dogajanje v okolici, zato se lahko v prometu odzovejo drugače, kot pričakujejo odrasli. Vozniki morajo zato njihovo ravnanje predvideti, jim omogočiti varno prečkanje ceste in hitrost prilagoditi razmeram,« pozivajo na agenciji za varnost prometa.
Da se je treba zavedati, da otroci okolico zaznavajo nekoliko drugače in so nepredvidljivi, poudarja tudi pomočnik komandirja policijske postaje Trbovlje Boštjan Mokotar: »Težje ocenijo hitrost in oddaljenost vozila, zaradi svoje višine imajo slabši pregled, njihovo ravnanje pa je lahko nepredvidljivo. Voznik mora zato, ko opazi otroka ob cesti, vedno zmanjšati hitrost in biti pripravljen ustaviti. Kjer so otroci, moramo pričakovati nepričakovano!«