V Sloveniji vozniki s tujimi registrskimi tablicami, največkrat prihajajo iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije, vsako leto povzročijo okoli 3000 prometnih nesreč. V poletnih mesecih so prometni tokovi zaradi turistične sezone večji, promet je gostejši, zato je tudi trčenj več kot sicer. Statističnih podatkov o prometnih nesrečah tujcev policija po mesecih nima, ker jih ne obdeluje v takšni obliki, z agencije za varnost prometa pa so nam sporočili, da je bilo lani od začetka junija do konca avgusta med skoraj 6000 povzročitelji nesreč 17,4 odstotka tujcev.
Domačih državljanov je bilo 60,7 odstotka, medtem ko je bila precej visoka tudi skupina povzročiteljev, katerih je državljanstvo je ostalo neznano oziroma podatka niso zabeležili (21,8 odstotka). Razmeroma velik delež primerov z neznanim državljanstvom torej omejuje možnost povsem zanesljive primerjave.
V preostanku leta so bili tujci kot povzročitelji prisotni v 13,7 odstotka prometnih nesreč. Tudi poleti leta 2024 in 2023 se je delež tujih povzročiteljev povzpel na 17,4 oziroma 17,5 odstotka, v preostanku leta pa 14,3 oziroma 13,5 odstotka. Kljub temu da je torej poleti pri nas veliko tujih voznikov, še zdaleč ne prestavljajo večine povzročiteljev nesreč.
Delež tujih povzročiteljev se sicer med posameznimi vrstami udeležencev precej razlikuje. V lanskem letu je bilo tako med vsemi vozniki osebnih vozil, ki so povzročili nesrečo, 16 odstotkov tujcev. Med motoristi jih je bilo 28, med kolesarji 16, med vozniki tovornih vozil pa kar 44 odstotkov in med vozniki avtobusov 39 odstotkov. Lani je bilo sicer v prometnih nesrečah udeleženih 6962 tujcev (predlani 7172). Dvaindvajset jih je umrlo (predlani 19), 181 je bilo hudo poškodovanih (predlani 170), 1133 (predlani 1022) pa lažje. Po podatkih policije so najpogostejši vzroki za nesreče tujcev povezani z nepravilnim premikom z vozilom, neprilagojeno hitrostjo in nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje.
Okvare, pnevmatike, akumulatorji
Medtem ko je torej poleti na naših cestah več tujcev in jih je zato tudi več vpletenih v prometne nesreče, je hkrati to tudi čas, ko slovenski vozniki v tujini prijavijo največ škodnih dogodkov. Samo lani so zavarovanci Zavarovalnice Triglav v tujini utrpeli približno 4500 škod, največ na Hrvaškem, v Avstriji, Italiji in tudi Nemčiji. Po številu škod najbolj izstopa naša južna soseda kot ena najbolj priljubljenih počitniških destinacij Slovencev. Podatki Zavarovalnice Triglav kažejo, da poleti močno naraste tudi število asistenčnih primerov v tujini, predvsem julija in avgusta. A prometne nesreče niso v ospredju, so šele na četrtem mestu. Največ intervencij je povezanih z okvarami vozil, sledijo težave s pnevmatikami in akumulatorji. »Na podlagi podatkov vidimo, kako pomembno je, da se na pot ustrezno pripravimo – preverimo vozilo, poskrbimo za ustrezno zavarovanje in predvsem ohranimo zbranost na cesti. S tem lahko bistveno zmanjšamo tveganja,« poudarja Eva Škrinjar iz Zavarovalnice Triglav.
Lani je junija, julija in avgusta v prometnih nesrečah na slovenskih cestah umrlo kar 50 ljudi, kar je več kot polovica umrlih v celotnem letu. Poletje torej sodi med najbolj tvegana obdobja zaradi povečanega tranzitnega prometa, visokih temperatur, številnih delovišč in posledično pogostih zastojev. Visoke temperature, dolge vožnje, utrujenost in hitenje zmanjšujejo voznikovo zbranost ter povečujejo tveganje za nesreče, pa naj gre za tujce ali domače voznike. »Policisti še vedno ugotavljamo številne prekoračitve hitrosti ob delovnih zaporah, neustrezno ravnanje ob zastojih ter neustvarjanje reševalnega pasu. Vse udeležence zato pozivamo, naj se na pot odpravijo pravočasno in spočiti, vozijo brez alkohola, spoštujejo omejitve hitrosti in varnostno razdaljo ter med vožnjo ne počnejo ničesar, kar zmanjšuje njihovo pozornost,« opozarja Matjaž Leskovar iz generalne policijske uprave.