Po marčevski tragediji na ljubljanskih Fužinah, kjer je pod streli policista in policistke umrl 25-letni Peter K., ki je v preteklosti že dvakrat policiste izzival z nožema, je specializirano državno tožilstvo presodilo, da sta policista streljala v silobranu in posledično nista storila nobenega kaznivega dejanja, poročilo komisije pa med drugim potrjuje, da policisti ustreljenemu niso nudili prve pomoči, pred streljanjem pa niso sprožili opozorilnega strela ali 25-letnika opozorili, da bodo streljali.
Iz poročila, ki smo ga pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, je razvidno, da je Peter K. kritičnega dne sam poklical na 113 in dejal, da ima pri sebi dva večja kuhinjska noža, daljša od 10 centimetrov, in da bo začel klati ljudi, če policisti ne bodo prišli v petih minutah. Policist in policistki, ki so prvi prišli na kraj, so že med obračanjem vozila zagledali Petra K., ki se jim je z nožema v rokah hitro približeval. Ko je policist izstopil iz vozila, se je napadalec usmeril neposredno proti njemu. Od njega je bil oddaljen približno pet metrov in se mu je hitro približeval z nožema, dvignjenima v zrak.
Niso se mogli umakniti v zaklon
Policista sta mu ukazala, naj odloži nož, česar Peter K. ni storil, kar pomeni upiranje v postopku, ki je že okoliščina, ob kateri smejo policisti uporabiti tudi prisilna sredstva. Pred tem morajo policisti napadalca po zakonu načeloma opozoriti, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo, ni pa opozorilo nujno, če bi onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če druge okoliščine tega ne dopuščajo. Tako je bilo zaradi kratke razdalje in neposrednega napada na policista tudi v konkretnem primeru, je presodila komisija, ki se je strinjala, da je bila uporaba pištole (in ne na primer solzivca) edino varno in učinkovito prisilno sredstvo: »Zaradi nenadnega napada na policiste in okoliščin na kraju policisti niso imeli časa ali možnosti, da bi se pred napadalcem varno umaknili v zaklon in tako pridobili čas in možnost uporabe katerega drugega prisilnega sredstva.«
Zakon o nalogah in pooblastilih policije glede uporabe strelnega orožja predpisuje, da mora policist, če je to mogoče, pred streljanjem na to opozoriti z besedami »Stoj, policija, streljal bom!« in tudi sprožiti opozorilni strel v varno smer. Komisija je potrdila, da na Fužinah policista, ki sta streljala na Petra K., takšnega opozorila nista izrekla, sta pa izrekala nekatere druge ukaze. Slednje so pripisali stresu. »Najverjetnejši razlog za to je velika stresna obremenitev policista in policistke, kar so jima povzročile okoliščine, ki so neposredno vplivale na njuno varnost; neposredna bližina napadalca, kratek čas za ustrezen odziv in intenzivnost napada. Zaradi navedenega sta policista opustila tudi opozorilni strel,« so zapisali v poročilu, ki so ga na policiji v precejšnjem delu počrnili, omogočili pa so nam dostop do ocene zakonitosti in strokovnosti.
Po preiskavi so na policiji zaključili tudi, da je imel napadalec že v izhodišču namen, da policisti streljajo nanj: »Slednje izhaja iz njegovega konkretnega ravnanja tega dne in tudi iz njegovih preteklih dejanj, ki jih je izvedel. Tudi v obeh preteklih primerih je z noži v rokah grozil policistom in jih napadel, medtem pa policiste ves čas pozival, naj ga ustrelijo.« O svojih načrtih je pisal tudi znanki.
Ena najbolj stresnih situacij
Glede rokovanja s službeno beretto pred in med streljanjem preiskovalci niso ugotovili nepravilnosti, ni pa bilo optimalno ravnanje policista in policistke po streljanju. Priročnik za uporabo službene pištole določa, da mora policist pištolo neposredno po streljanju obrniti v varno smer in z aktiviranjem varovalke popustiti udarno kladivce. Naboj lahko ostane v cevi, vendar samo do takrat, ko mu okoliščine omogočajo varno praznjenje pištole. Komisija je ocenila, da bi lahko policista s praznjenjem pištol počakala do prihoda v enoto ali pa ju na kraju izpraznila v bolj varni smeri, kot sta to storila. Slednja pripomba ne čudi, saj je do streljanja prišlo v stanovanjski soseski.
Nepravilnost je komisija ugotovila pri ravnanju policistov po streljanju, ko ustreljenemu Petru K. niso nudili prve pomoči. Usmeritve namreč določajo, da morajo policisti osebi, ki je poškodovana zaradi prisilnih sredstev, takoj ko okoliščine to dopuščajo, nuditi prvo pomoč po svojih močeh in sposobnostih.
Da policisti ustreljenemu niso pomagali, je zmotilo tudi eno izmed očividk, s katero smo govorili neposredno po streljanju, komisija pa je prav tako ugotovila, da ravnanje policistov ni bilo ustrezno. Slednje so sicer pripisali predvsem psihološkemu vidiku in odzivu policistov v stresnem dogodku. »Dogodek, v katerem policist med opravljanjem službe ustreli in ubije človeka, predstavlja eno izmed najtežjih in najbolj stresnih situacij, s katerimi se lahko sooči. Takšen trenutek ne vpliva le na pravni in moralni vidik dejanja, temveč močno zaznamuje tudi psihološko stanje posameznika in delovanje njegovih možganov, tako v trenutku dogodka kot tudi po njem,« so med drugim zapisali v poročilu, v katerem so ugotavljali, da so bili policisti v velikem stresu.
Morali bi začeti oživljanje
Policisti, ki so bili prvi na kraju (bili so trije, streljala pa sta dva), so bili po mnenju komisije pod očitnim stresom zaradi napada in uporabe strelnega orožja, njihovi kolegi, ki so na kraj prišli kasneje, pa so prav tako doživeli višjo stopnjo stresa, kar naj bi bilo razvidno tudi iz posnetkov osebnih kamer. Iz izjav policistov so sicer razbrali, da so nekateri razmišljali o tem, da bi poškodovanemu nudili prvo pomoč, vendar nazadnje razen preverjanja odzivnosti in srčnega utripa niso storili ničesar, razen da so čakali na reševalce. Drugi dve patrulji, ki sta prišli na kraj, pomoči ustreljenemu najverjetneje nista nudili tudi zato, ker so jim policisti iz prve patrulje dejali, da je 25-letnik že mrtev in da mu ni mogoče pomagati.
Čeprav bi policisti morali začeti oživljanje, vendar tega niso storili, pa njihova pasivnost ni vplivala na smrt Petra K., saj je ob streljanju utrpel prehude notranje poškodbe. To so potrdili tudi na Inštitutu za sodno medicino.
»Na podlagi navedenega komisija ocenjuje, da je bila uporaba strelnega orožja v danem trenutku nujna in neizogibno potrebna, ker cilja (zavarovanja policistovega življenja) ni bilo mogoče doseči na noben drug način oziroma z milejšimi sredstvi, ter da sta policist in policistka prisilno sredstvo strelno orožje uporabila zakonito in strokovno,« so ne glede na posamezna odstopanja zaključili pri komisiji.