»Ugotovljeno je bilo, da sta oba policista strelno orožje uporabila v silobranu, zato njuno dejanje nima znakov kaznivega dejanja in posledično nismo podali zahteve za uvedbo kazenskega postopka,« so nam na posebnem oddelku specializiranega državnega tožilstva, ki med drugim preiskuje in preganja kazniva dejanja policistov, potrdili, da ne bodo preganjali dveh policistov, ki sta 5. marca letos na ljubljanskih Fužinah streljala na 25-letnega Ljubljančana Petra K., ki je pod streli tudi umrl. Na tožilstvu so presodili, da sta policista orožje uporabila zakonito in da sta se imela pravico braniti pred napadalcem, ki se je proti njima zapodil oborožen z nožema.

Strelski incident na Preglovem trgu na Fužinah je v začetku marca pretresel prestolnico. »Slišala sem dva strela, moški je obležal na prehodu za pešce. Okoli njega je več policistov. Pomoči mu niso ponudili, še pred prihodom reševalcev so ga pokrili s pregrinjalom,« nam je kmalu po dogodku sporočila očividka. Tudi drugi očividci so nam povedali, da se je 25-letni Peter K. najprej zadrževal pri bližnjih uličnih klopeh, nato pa so ga videli teči z nožem v roki. Nekateri so razumeli, da beži pred policisti, vendar pa so na policiji zatrdili, da je 25-letnik policiste napadel, takoj ko so se odzvali na klic in prišli na kraj. Na klopi, kjer se je zadrževal 25-letnik pred incidentom, je ostala embalaža dveh večjih kuhinjskih nožev, ki ju je pred tem prinesel iz bližnje samopostrežne trgovine.

Že tretji incident s policisti

Kmalu po tragediji na Fužinah se je razvedelo, da je napadalec Ljubljančan, ki je bil že pred tem dvakrat vpleten v obračun s policisti. O prvem incidentu je znanega najmanj, zgodil pa naj bi se pred približno šestimi leti v Šiški. Po neuradnih informacijah naj bi Peter K. policiste pričakal z nožem, vendar so ga hitro razorožili. Poškropili naj bi ga s solzivcem, mu odvzeli hladno orožje in aretirali.

Da sta se policista zakonito branila, je nazadnje presodilo tudi tožilstvo, ki se za pregon ni odločilo. Kazenski zakonik namreč določa, da “dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno”, silobran pa je definiran kot obramba, ki je nujno potrebna, da oseba odvrne napad.

Drugi incident se je zgodil v središču prestolnice in pred številnimi očmi ter kamerami mobilnih telefonov mimoidočih. Marca 2024 se je na Bavarskem dvoru pojavil Peter K., z nožema v rokah in z vizirjem, poveznjenim čez obraz. Slednjega naj bi uporabil prav zato, ker so ga prvič policisti enostavno in hitro onesposobili s solzivcem. Napadel ni nikogar od številnih očividcev (čeprav je grozil, da bo »vse zaklal«), se pa ni želel predati policistom, ki so aktivirali tudi specialno policijsko enoto. Dlje časa so ga poskušali razorožiti, ne da bi uporabili največjo možno silo, vendar zaman. Udarci s palico po roki niso imeli učinka, solzivec zaradi vizirja ni bil učinkovit, neuspešna je bila tudi uporaba električnega paralizatorja. Policijska intervencija se je zaključila šele po prihodu Petrovega očeta na kraj. Oče je sina prepričal, da se preda, tako da je v nekem trenutku spustil noža na tla, nanj pa so planili policisti in ga aretirali. Po prijetju ga niso odpeljali na policijsko postajo, temveč so ga predali reševalcem, ki so ga prepeljali na zdravljenje. Kasneje je medijem poslal sporočilo, v katerem je razkril, da je bil njegov namen, da ga policisti ustrelijo, natančne načrte za to pa je že pred tem sporočil svoji simpatiji.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču je krivdo za kaznivo dejanje napada na uradno osebo priznal. Obsojen je bil na leto dni zapora, hkrati pa so mu izrekli varstveni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstveni ustanovi, saj je bil v kritičnih trenutkih bistveno zmanjšano prišteven. Na sojenju se je izkazalo, da je bil v preteklosti že dvakrat obsojen, in sicer zaradi preprečitve uradnega dejanja in nasilja v družini.

Streljanje v silobranu ni kaznivo

Kljub temu da se mu je zdravstveno stanje že v času sojenja izboljšalo, so se njegove težave kasneje nadaljevale, v začetku letošnjega marca pa je ponovno izzval incident s policisti. Tokrat jih je aktivno napadel, kar je bila ključna razlika v primerjavi s prvima dvema incidentoma.

Da sta se policista zakonito branila, je nazadnje presodilo tudi tožilstvo, ki se za pregon ni odločilo. Kazenski zakonik namreč določa, da »dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno«, silobran pa je definiran kot obramba, ki je nujno potrebna, da oseba odvrne napad.

Priporočamo