Pravzaprav teh spisov sploh ni bilo malo. Tožilec Matej Peterca jih je v obtožbi navedel najmanj osem, a sodnica Alja Kratovac Prokopovič je v obrazložitvi sodbe dejala, da jih je moralo biti v resnici 36. Sodni senat je obsodil tudi Huseina Mahmutovića, Milana Dorerja in Borisa Berganta, ki so dokazano prvoobtoženemu ponudili podkupnino, ter tudi Rasima Đogića, ki je bil posrednik med Kovačevićem in njegovimi »strankami«.
Kot je po razsodbi povedala Kratovac-Prokopovičeva, je očitno Kovačević našel svojo tržno nišo – specializiral se je za tatvine prekrškovnih spisov, ki so se nanašali na vožnjo pod vplivom alkohola. Med njegovimi strankami so bili vozniki, ki so jih policisti večkrat zasačili alkoholizirane, tudi poklicni. Ker bi poleg denarne kazni nedvomno ostali tudi brez vozniškega dovoljenja, so bili pripravljeni narediti marsikaj, da jih »sodniki ne bi več lovili«, kot je v enem s strani preiskovalcev že nadzorovanih telefonskih pogovorov Bergant povedal Đogiću.
Izkoristil kaotično stanje
Kovačeviću so prišli na sled po tistem, ko se je maja 2008 pri predsednici okrajnega sodišča Vesni Pavlič Pivk oglasil eden od prekrškarjev in povedal, da lahko z oddelka za prekrške v zameno za plačilo izgine spis. Pogovor s Kovačevićem je posnel in to predložil Pavlič-Pivkovi, ta pa naprej tožilstvu in policiji. Začela se je skoraj enoletna kriminalistična preiskava, pri kateri so si pomagali tudi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Usoda je hotela, da je prijavitelj kmalu po začetku preiskave, ponovno hudo vinjen, zletel s ceste in umrl.
Kurir je imel posebej izdelan sistem, kako izločiti spise iz »prometa«. Najprej je poskrbel, da sodba, ki jo je izdalo okrajno sodišče, ni postala pravnomočna. Zato je »stranki« svetoval, naj se nanjo pritoži. Na račun tega je vzel prvi del podkupnine, ki naj bi šel, kot je razložil, za stroške odvetnice, da bo napisala pritožbo oziroma njeno napoved. Odvetnica, ki s temi sleparskimi posli ni imela nič, je za svoje delo sicer računala 40 evrov, Kovačić oziroma njegov »odposlanec« Đogić pa je ljudem lagal, da gre za višji, tudi 300 evrov visok strošek. Po pritožbi bi spis moral romati na višje sodišče, za kar pa je bila zadolžena ravno kurirska služba. In takrat ga je prestregel Kovačić ter poskrbel, da je za vedno izginil. Na tak način si je po besedah Kratovac-Prokopovičeve kar dobro finančno opomogel. Koliko je natančno zaslužil, je težko reči – od tajnega policijskega delavca, ki se mu je predstavil za prekrškarja, je na primer skupaj s stroški za odvetnico zahteval 900 evrov. Skozi leta si je s pomočjo tega postranskega posla zgradil hišo, kupil več avtov, motorno kolo in tako naprej. Ni čudno, da se je s tem »honorarnim« delom ukvarjal veliko bolj resno kot z »redno« službo. Kot so na sodišču povedale priče, so ga v službi pogosto pogrešali in je bil zato v več disciplinskih postopkih.
Pri goljufivih poslih mu je šel na roko takratni sistem dela na sodišču. Po besedah sodnice sta si sledili dve reorganizaciji, stanje je bilo kaotično, Kovačević pa se je v tej zmedi zelo dobro znašel. Bil je zelo spreten in manipulativen, je ocenilo sodišče, čeprav je na zatožni klopi vztrajal, da to ni res in da celo čisto vsakdanjih opravil ne bi zmogel opraviti brez žene.
Danes s praznimi žepi
Berganta, Dorerja in Mahmutovića, ki vpletenosti v nezakonitosti tudi niso priznali, so obsodili na leto in tri mesece zapora. Prva dva morata plačati še 1200 evrov denarne kazni, Mahmutović pa 500. Drago Žnidaršič, tudi eden od Kovačevićevih strank, je kaznivo dejanje priznal že na začetku postopka in je dobil pogojno kazen, včeraj pa so izrekli kazen tudi Đogiću, ki je svojo posredniško vlogo priznal med sojenjem. Dobil je 400 evrov denarne kazni in leto dni zaporne, ki se bo izvedla v obliki dela v splošno korist; v največ dveh letih bo moral »oddelati« 730 ur.
Za Kovačevića je tožilec predlagal sedem let in pol zapora, sodišče pa mu je prisodilo celo še pol leta več. Denarno kazen je določilo na 2500 evrov. Sodnica je dejala, da so mu naložili plačilo ene najnižjih denarnih kazni, a Kovačević ima zdaj menda povsem prazne žepe. Sodba še ni pravnomočna.
