»Imela sva neke probleme in sva se kregala, nekaj stvari mi tudi ni povedala. A žal mi je za to, kar sem storil. Posredi je bila tudi pijača. Zato sem zdaj tu, kjer sem, v priporu, kjer pa sem o vsem dobro premislil. Oškodovanka zdaj redno prihaja na obiske, drug drugemu sva vse oprostila. Iskreno mi je žal za to, kar sem naredil. Pripravljen sem obiskovati društvo za nenasilno komunikacijo,« je 33-letni Matjaž K. povedal v svoj zagovor. Dejanje je zagrešil aprila letos, od takrat je v priporu, predobravnavni narok pa je izvedel sodnik David Špernjak kar preko videokonferenčne povezave, saj je poleti kadrovska stiska v naših zaporih še večja kot sicer.
Že večkrat pogojno obsojen
Tožilka Urška Germadnik Šupek mu je v obtožnici očitala, da je bil od avgusta 2023 do aprila letos psihično in fizično doma in tudi na dopustu nasilen do oškodovanke, svoje izvenzakonske partnerice. Ker se to ni zgodilo prvič in je bil v preteklosti že večkrat pogojno obsojen, nazadnje zaradi grožnje, pa tudi poneverbe, velike tatvine in goljufije (posamezne kazni so že izbrisane iz kazenske evidence), je tožilka zanj predlagala eno leto zapora in podaljšanje pripora.
»Oteževalna okoliščina je, da je tako psihično kot fizično nasilje izvajal v daljšem časovnem obdobju, saj se ni sprijaznil s koncem zveze, spornih ravnanj pa se ni vzdržal niti v prisotnosti drugih oseb. Poleg tega je novo kaznivo dejanje storil v času preizkusne dobe, ko je bil pogojno obsojen zaradi groženj, zato priznanja krivde ni mogoče šteti za olajševalno okoliščino. Res pa je prispeval k znižanju stroškov in skrajšal čas obravnave,« je dejala tožilka, ki je poleg enoletne zaporne kazni zahtevala podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti. Da je bilo priznanje in obžalovanje pristno, da sprejema odgovornost in se zaveda spornih ravnanj, zato bi bilo osem mesecev zapora dovolj, kazen pa bi zaradi redne zaposlitve odslužil ob koncih tedna, je povedala obramba. Sodnik je po tehtnem premisleku Matjažu K. izrekel kazensko sankcijo 11 mesecev zapora in mu podaljšal tudi pripor, ki se mu bo sicer vštel v izrečeno kazen.
Največ prepovedi približevanja v desetletju
Gre za zgolj enega od primerov, ki so se z obsodbo končali na celjskem sodišču. Družinskega nasilja policisti obravnavajo vse več, letos so obravnavali že 880 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je dobrih 21 odstotkov oziroma dobro petino več kot v istem obdobju lani, ko so jih obravnavali 792. Največ v zadnjih petih letih (1476) so jih obravnavali leta 2024.
»Mi vse primere nasilja v družini obravnavamo prednostno, celostno, strokovno, skrbno in zakonito, s poudarkom na takojšnji zaščiti žrtev. Policisti tovrstna kazniva dejanja preiskujejo na podlagi zakona o kazenskem postopku (ZKP), ukrepe za zaščito žrtev pa izrekajo na podlagi določb ZKP ali zakona o nalogah in pooblastilih policije. Posebno pozornost policisti namenjajo zaščiti otrok, ki so bodisi žrtve nasilja bodisi odraščajo ob nasilnem odnosu ali pa jih starši zanemarjajo,« pove Maja Ciperle Adlešič, predstavnica policije za odnose z javnostmi. V policiji namenjajo veliko pozornosti usposabljanju policistov za obravnavo nasilja v družini, še posebej prvih posredovalcev, ki prvi intervenirajo po prijavi nasilja v družini.
»Že leta tovrstne primere, zlasti če so oškodovanci tudi otroci, obravnavamo celostno, strokovno in zakonito, ukrepi za zaščito žrtve pa so usmerjeni v povzročitelja nasilja. Pri tem sodelujemo z drugimi institucijami, kar določa zakon o preprečevanju nasilja v družini, saj lahko tako učinkovito pomagamo žrtvam ter poskrbimo za njihovo dolgotrajno zaščito in okrevanje. Predvsem pa poudarjamo, da je treba vsako nasilje prijaviti čim prej, da hitreje stečejo vsi potrebni postopki za zaščito žrtev nasilja v družini,« še navajajo na policiji, kjer so letos, v prvih šestih mesecih, izrekli tudi že 608 ukrepov prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju, kar je največ v zadnjih desetih letih (v enakem obdobju). Lani je bilo v celotnem letu takšnih prepovedi 1062, še leto prej 1088, pred desetletjem, leta 2016, pa »le« 863. Sicer pa na policiji ocenjujejo, da je ta ukrep relativno učinkovit, saj policija v približno 80 odstotkih ni obveščena o njegovem kršenju. »Do takšnega spoznanja so prišli tudi raziskovalci Inštituta za kriminologijo, ki so pod vodstvom dr. Katje Filipčič v letih 2021 do 2023 opravili obsežno študijo učinkovitosti ukrepa,« pojasni Ciperle-Adlešičeva.