Dvaintridesetletnega Mitjo Kocjančiča so na kranjskem sodišču zaradi uboja žene, 27-letne Filipinke Marvil F. K., obsodili na dvanajst let zapora in mu do pravnomočnosti sodbe tudi podaljšali pripor.
Nekdanji motivacijski govorec je ženo 29. decembra predlani v svojem stanovanju na Alpski cesti na Bledu najprej z ročno utežjo udaril po glavi, nato pa jo še najmanj 27-krat zabodel z nožem. Že prva poškodba je bila smrtna. Tožilstvo je predlagalo 14-letno zaporno kazen.
Ali jo je ubil ali ne, ni bilo posebno vprašanje, za to je tožilstvo predložilo dovolj dokazov. Bolj vprašljivo je bilo, ali je v kritičnih trenutkih vedel, kaj počne, in ali se je imel pod nadzorom. Kocjančič se je namreč zagovarjal, da se dejanja ne spominja in da ga v »zavednem stanju« ne bi storil. Z Marvil sta se spoznala februarja 2024 prek spletnih zmenkov. Julija sta se v Manili poročila, potem se je vrnil v domovino. Septembra je spet odpotoval k njej, na Filipinih je bil do sredine decembra. Dvaindvajsetega decembra se je preselila v Slovenijo, teden dni kasneje pa je bila mrtva.
Kocjančič se je zagovarjal, da jo je imel zelo rad, vse bi naredil zanjo. A ko je Filipine prvič zapustil, »ona ni bila več ona«, zamenjali so jo za dvojnico, ki mu je grozila, ga izsiljevala, trpinčila. Imel je tudi črne misli, da mu bodo umrli svojci, »hudič ga je čustveno krhal, dokler se ni zrušil in postal žrtev demonov, ki so ga obsedli«. V zaključnem govoru je dejal, da to, kar se je zgodilo, »lahko povzroči samo demonska obsedenost«. Da so demoni nadnaravna bitja, ki se jih boji z razlogom, in da ne gre samo za njegovo življenje, pač pa za nevarnost za vse človeštvo. »Bil sem slab vernik, zato sem končal v demonski pasti,« je izjavil.
Obramba o capgrasovem sindromu
Toda tožilka Vesna Primožič je vztrajala, da pri obtožencu nič ne kaže na »porušeno realitetno kontrolo«. Oprla se je na izvedenski mnenji psihiatrov dr. Mihe Derganca in dr. Mateja Kravosa, ki sta ocenila, da je bil v času kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. Izključila sta obstoj duševne bolezni, ugotovila pa mejno osebnostno motnjo, zaradi katere je ob izrazito hudi čustveni obremenitvi in frustraciji zelo burno reagiral. Kocjančič je namreč sam povedal, da sta se tisti dan z ženo prepirala, med drugim je bil razočaran zaradi njenih finančnih zahtev. Potem je šel k prijatelju in nato v psihiatrično bolnišnico Begunje, a ga tam niso zadržali. Ko se je vrnil domov, je začel dvigati uteži, kar je počel, ko se je znašel v stiski. Naslednje, kar se spomni, je, da je bila Marvil mrtva. Upal je, da so samo sanje, ko je ugotovil, da to ni res, se je vrnil v Begunje.
Zagovornica Mojca Jarc je v zaključnem govoru opozorila, da se je v preteklosti že psihiatrično zdravil in da mu je zdravnik diagnosticiral blodnjavo motnjo, česar pa psihiatrična izvedenca nista hotela upoštevati. »Obramba trdi, da je bil v stanju popolne neprištevnosti zaradi blodnjave motnje in capgrasovega sindroma,« je dejala. Omenjeni sindrom je namreč ugotovil psihiater dr. Mladen Vrabič, ki ga je najela obramba. Gre za redko duševno bolezen, pri kateri je bolnik trdno prepričan, da je bila njemu bližnja oseba zamenjana z dvojnikom. »Hotel je uničiti agresorja v telesu svoje žene, da bi jo s tem rešil,« je Kocjančičevo razmišljanje opisal Vrabič. Jarčeva je zato opozorila, da gre za težkega psihiatričnega bolnika in ne morilca ter da bi mu morali izreči varnostni ukrep psihiatričnega zdravljenja in ne zaporno kazen.
»Zavedali ste se, da ji jemljete življenje«
Senat pod vodstvom Nine Prosen je nazadnje sledil tožilstvu in sklenil, da je Kocjančič kriv ter da se je dejanja zavedal. Pri tem se je oprl na mnenje obeh sodnih izvedencev, ki sta preučila zdravstveno dokumentacijo in obtoženca pregledala, Vrabič pa njunih mnenj ni omajal.
Sodnica Prosen je v obrazložitvi sodbe Kocjančiču dejala, da je sodišče kljub upoštevanju pripomb strokovne priče obrambe ocenilo, da se je dejanja zavedal. »Zavedali ste se, da ji jemljete življenje, in to ste tudi hoteli storiti,« je pojasnila sodnica Prosen.
Tako je sodišče sklenilo, da je bil Kocjančič v času uboja bistveno zmanjšano prišteven, kar je upoštevalo kot olajševalno okoliščino; tako kot tudi dejstvo, da je bil do zdaj še neobsojen in da je oškodovanka do neke mere prispevala k dogodku. Hkrati pa je Kocjančič uboj izvršil z direktnim naklepom, doma, žrtev pa napada ni pričakovala. Prav zaradi teže kaznivega dejanja in samega načina izvršitve se je sodišče nazadnje odločilo za 12-letno kazen.