Senat ljubljanskih višjih sodnic pod vodstvom Mateje Lužovec je v celoti sledil okrožnemu državnemu tožilcu Mitji Gregorcu, ki se je pritožil zoper sodbo, s katero je bil Koprčan David Klemenc aprila letos obsojen na tri leta zapora. Gregorc je namreč predlagal zvišanje kazni na šest let in pol in na toliko je Klemenc po novem tudi obsojen zaradi poskusa izsiljevanja, povzročitve hude telesne poškodbe in vdora v informacijski sistem. O kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, ki ga je bil na okrožnem sodišču oproščen, pa bodo morali na prvostopenjskem sodišču odločati še enkrat.
Maltretiral ljubimca nekdanje partnerice
Klemenc je po vrnitvi iz pripora pretepel ljubimca svoje nekdanje partnerice. Štiriindvajsetega aprila 2024 ga je klical, naj se takoj vrne domov v Borovnico. Čakal ga je pred njegovo hišo, in to na strehi njegovega 20 let starega kabrioleta BMW 630 ter s pretepaškimi rokavicami in podkapo v rokah. Zagrozil je, da te predmete on in »njegova ekipa« uporabljata za lomljenje zob in pretepanje. Ko sta šla v hišo, ga je brcnil v hrbet, potem pa na tleh ležečega še brcal in tepel z rokami. Vzel mu je telefon in med drugim pregledal fotografije njegovih otrok ter preslikal njihove osebne izkaznice. Rekel je, da mu mora do sredine maja izročiti 15.000 evrov in vozilo range rover, sicer bodo njega in otroke doletele »sankcije«. Oškodovanec mu ni dal ne denarja ne avta, pač pa ga je nekaj dni pozneje naznanil policiji. Zaradi tepeža je utrpel zlom treh reber, plevralni izliv in udarnino glave.
Prvostopenjski senat pod vodstvom Eve Senica Visočnik je Klemenca spoznal za krivega vseh obtožb, razen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Ni sicer podvomil, da je povzročil vdrtino na BMW in poškodoval inventar v stanovanju, a zaključil, da ni mogoče ugotoviti višine povzročene škode. Ker Šutarjev zakon za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari določa, da se škoda do 500 evrov obravnava kot prekršek, je Klemenca v tem delu oprostil. Višje sodnice so to odločitev razveljavile z navodilom, če povemo preprosto, naj se sodišče na ponovljenem sojenju bolj potrudi in ugotovi nastalo škodo.
Pravična in uravnotežena kazen
Kar zadeva preostala kazniva dejanja, se je pritožbeni senat strinjal s tožilcem, da nižje sodišče pri odmeri kazni ni v zadostni meri upoštevalo obteževalnih okoliščin. Recimo, kot olajševalno okoliščino je upoštevalo, da je izsiljevanje ostalo pri poskusu oziroma nedokončano. Pritožbeni senat je odgovoril, da gre to pripisati zgolj oškodovancu, ki je še pred iztekom roka, v katerem bi moral obtoženemu izročiti 15 tisočakov, vse skupaj prijavil policiji. Kot zmoten je označil tudi zaključek, da je treba upoštevati specifično osebnostno strukturo obtoženca – po navedbah izvedenke ima narcistično motnjo, ki se lahko izraža tudi v narcističnem besu.
»Nekdo, ki trpi za osebnostno motnjo, v posledici katere je hitreje vzkipljiv in nagnjen h kriminalnosti, ne more biti zgolj zato za storjeno kaznivo dejanje milejše kaznovan od nekoga, ki te naravnanosti nima,« je v sodbi zapisal senat. Dotaknil se je tudi obtoženčevega obžalovanja. Res je v zaključni besedi izjavil, da »obžalovanje obstaja«, je pa senat opozoril, da je »preostanek končnega govora namenil (negativnemu, op. a.) opisovanju oškodovanca in njegovih ravnanj«.
Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo tudi, da je Klemenc »resno pristopil k obvladovanju svojih agresivnih vzgibov« in redno hodi k psihiatrinji. Višje sodnice so temu ob rob pripomnile, da je ves čas postopka preživel v hišnem priporu, samo na podlagi tega, da ga ni kršil in v tem času ni izvršil novih kaznivih dejanj, pa ni mogoče ugotoviti zgolj pozitivne prognoze. Predvsem ker tudi izvedenka ni mogla v celoti izključiti možnosti ponovitve kaznivih dejanj. »Ne more pa zgolj to, da je pristopil k zdravljenju in ker aktivno sodeluje s psihiatrinjo, izrisati teže in vseh posledic storjenih kaznivih dejanj. Kazen mora biti pravična in uravnotežena,« še piše v sodbi.