Šestletni Etan Patz se je 25. maja 1979 prvič sam odpravil do šolskega avtobusa dve ulici stran od doma v Sohu na Manhattnu. Na poti je izginil brez sledu.
Njegov obraz je bil v določenem trenutku eden najbolj prepoznavnih v ZDA, saj je bil eden prvih, ki so jih v iskalni akciji natisnili na embalažo za mleko. Etanovega trupla niso nikoli našli, leta 2001 so ga razglasili za mrtvega.
Več desetletij ni bilo znano, kaj se je zgodilo z njim, dokler ni Pedro Hernandez leta 2012 v verski skupini priznal, da je v New Yorku umoril otroka, ugrabitev in umor pa kasneje priznal tudi policiji.
18-letni Hernandez naj bi tistega usodnega dne Etana ustavil na poti v šolo, ko je šel mimo trgovine, v kateri je delal. Z obljubo pijače naj bi ga zvabil v svoje stanovanje, ga zadavil, njegovo truplo pospravil v vrečo in odvrgel med smeti na ulici.
Zakaj naj bi to storil, ni jasno. Po navedbah tožilstva naj bi Etana napadel, da bi ga spolno zlorabil, kar je sam zanikal. Obramba je namreč navajala Hernandezove nizke intelektualne sposobnosti, boril naj bi se tudi s psihičnimi težavami. Razen njegovega priznanja drugih dokazov za njegovo krivdo ni.
V prvotnem sojenju niso prišli do sodbe. Pet let kasneje so ga na drugem sojenju obsodili na dosmrtno zaporno kazen z možnostjo pogojnega izpusta po 25 letih, konec lanskega novembra pa so z newyorškega tožilstva sporočili, da mu bodo sodili še tretjič. A do tega ni prišlo.
Vrhovno sodišče je namreč podprlo sodbo drugega sojenja, 64-letnik pa tako ostaja za zapahi.
Več kot 47 let kasneje bo za izginotje in nasilno smrt malega Etana končno nekdo odgovarjal. »Po vseh teh letih končno vemo, kakšno črno skrivnost si skrival v sebi. Odvrgel si ga kot smet. Ti si pošast v naših sanjah. Bog, h kateremu moliš, ti ne bo nikoli oprostil,« je po odločitvi sodišča sinovega morilca nagovoril Stan Patz.