»Zelo rad bi čas zavrtel nazaj. Vozniškega dovoljenja nimam, verjetno sem se naučil voziti z igranjem igric in na kartingu. Nikoli prej nisem vozil, samo avto sem preparkiral na dvorišču. Vozilo je mamino, starši so bili na morju, doma sem bil z dedkom in babico. Avto sem vzel okoli tretje ure zjutraj. Ključi so bili na polici v dnevni sobi. Prej sem pri sosedih praznoval rojstni dan, spil sem liter in pol do dva litra piva. Doma pa sem potem spil še hruškovo žganje. Potem je prijatelja poklicalo dekle, odločil sem se, da pomagam, in s tisto družbo smo se srečali na avtobusni postaji. Čakala sva jih zunaj avta, kadila sva cigarete. Od prej jih nisem poznal, prijatelj pa mi je rekel, da so bili na zabavi v Zagrebu. Potem smo se odpeljali, jaz sem se privezal, tako kot tudi eden od potnikov zadaj,« se je na sodišču v Veliki Gorici na Hrvaškem zagovarjal fant, ki je julija lani, star komaj 17 let, v Zagrebu povzročil hudo prometno nesrečo. Sedemnajstletno dekle, ki je v renaultu cliu sedelo zadaj, je umrlo, poškodovani pa so bili še štirje, med njimi še en 17-letnik huje, poroča Jutarnji list.
1,38 promila alkohola
Nesreča se je zgodila malo po četrti zjutraj. Voznik je imel v krvi 1,38 promila alkohola, na cesti z omejitvijo hitrosti 80 kilometrov na uro je vozil 113,4 kilometra na uro. Zaradi prehitre vožnje je izgubil nadzor nad vozilom, ki je trčilo v robnik, nakar ga je zaneslo na pločnik in travo. Potem je drsel ob betonskem zidu in zadel v drog javne razsvetljave, kjer je obstal.
Najstnik je trdil, da je vozil s hitrostjo samo 70 kilometrov na uro. Zadnje, česar se spominja, je tresenje volana in izguba nadzora nad vozilom. V zagovoru je posumil, da je bilo morda vozilo tehnično pomanjkljivo. »Poskušal sem ustaviti, ampak volan se je vse bolj tresel, zato sem zavil proti robu ceste in trčil v robnik. Ne vem, kaj je bilo potem, bil sem nezavesten in zbudil sem se v bolnišnici. Zelo mi je žal. Moji starši so stopili v stik s starši pokojnega dekleta, to sem pripravljen storiti tudi jaz in se jim opravičiti,« je še dejal. Razložil je, da se zdaj boji vožnje, v priporu (tam je bil en mesec) je imel nočne more, ni mogel spati in prosil je za psihološko pomoč. Vsak dan se trudi biti najboljša mogoča oseba.
Eno leto zapora
Sodišče mu je namesto vzgojnega ukrepa izreklo enoletno zaporno kazen. Za to kaznivo dejanje je sicer zagrožena kazen najmanj tri leta zapora, a je sodišče ocenilo, da bo tudi enoletna dosegla svoj namen. Kot olajševalno okoliščino je upoštevalo, da je bil poškodovan tudi sam in da je imel prej urejeno življenje. Redno se je šolal, neopravičenih ur ni imel, pri praktičnih urah na svoji strokovni šoli se je obnašal odgovorno. Izvedenka psihiatrične stroke je ocenila, da je bil v usodnih trenutkih zmanjšano prišteven, vendar ne bistveno.
