Tadeja M. si je leta 2015 pri padcu zlomila koželjnico na desni roki. Najprej so se v UKC Ljubljana odločili, da je zaradi stopničastega zloma ne bodo operirali, potem pa so si premislili. Vse skupaj se je tako zapletlo, da je potrebovala šest operacij, zdravljenje je bilo končano šele leta 2017.
Prve tri operacije je naredil specialist travmatolog dr. Dejan Hermann in pacientka je prepričana, da ni uporabil zanjo najbolj optimalne metode z najmanj tveganji. Zaradi njegovega ravnanja naj bi prišlo tudi do pretrganja tetive na roki, zapleta, na katerega je prej ni opozoril. Zato je vložila tožbo, s katero zahteva dobrih 38.000 evrov odškodnine. Njen odvetnik Uroš Križanec na zadnji glavni obravnavi sicer ni več vztrajal, da je bila deležna nestrokovnega zdravljenja. Sodno izvedensko mnenje namreč tega ni potrdilo. »Je pa dokazni postopek nedvoumno pokazal, da je prišlo do večkratnega kršenja pojasnilne dolžnosti,« je poudaril. A UKC Ljubljana tudi ta očitek zanika. Sodnica Jelka Podgoršek bo sodbo izdala pisno.
Pacientka za raziskavo?
Dokazni postopek je pokazal, da za zdravljenje zloma koželjnice obstajajo najmanj štiri metode. Operativne so tri. Dorzalna (s hrbtne strani roke) s ploščico, ki je bila takrat po navedbah Križanca dokaj običajna. Najbolj pogosta in najmanj tvegana je bila volarna (z notranje strani) s ploščico, dr. Hermann pa je uporabil dorzalno z žebljem. Poleg njega naj bi jo uporabljal samo še en zdravnik v Sloveniji.
Križanec je prepričan, da jo je uporabil zato, ker je njegova žena takrat opravljala raziskovalno nalogo, v kateri je primerjala dolžino zdravljenja pri tej metodi in po metodi z volarno ploščico, in je za raziskavo potrebovala paciente. Poleg tega je dr. Hermann takrat zaključeval svoje magistrsko delo iz dorzalne metode z žebljem. »Ta metoda je izredno komplicirana, v praksi so se pojavljale velike komplikacije, zato so jo vsi kirurgi v Sloveniji in po svetu nehali uporabljati,« je ob koncu dokaznega postopka povedal pooblaščenec tožnice. Svoje argumente je oprl na mnenje dveh zdravnikov kot strokovnih pomočnikov. Kot je dejal, se danes uporablja volarna metoda s ploščico, tudi dr. Hermann metode z žebljem ne uporablja več. Travmatolog je to potrdil, po njegovih besedah zato, ker teh vsadkov zaradi finančnih razlogov ne proizvajajo več.
Sodišče je glede tega angažiralo sodna izvedenca, travmatologa dr. Andreja Čretnika ter specialista plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije dr. Erika Vrabiča. Čretnik je na zadnji obravnavi dejal, da je bila tudi dorzalna metoda z žebljem priznana metoda, objavljena v letu 2005 ali 2006. Ali je zdravnik uporabil to ali katero drugo metodo, pa je bilo odvisno od več dejavnikov. Od vrste zloma, starosti pacienta, katero metodo je bolj obvladal. Je pa Čretnik dejal, da v UKC Maribor »Hermannove« metode niso nikoli uporabljali, češ da te vrste žeblja oziroma vsadka niso imeli na voljo oziroma jim ga niso dobavljali. Ker sta torej izvedenca menila, da pri izbiri metode ni šlo za strokovno napako, tožnica in njen odvetnik pri tem očitku na koncu nista več vztrajala.
Rutinska operacija brez pričakovanih zapletov
Sta pa vztrajala pri tem, da pacientka ni bila deležna ustrezne pojasnilne dolžnosti. Po besedah Križanca ji pred prvo operacijo dr. Hermann ni pojasnil, da zaradi raziskave potrebuje še enega pacienta, pri katerem bi uporabil dorzalno metodo z žebljem. Prav tako ji ni povedal, da obstaja več metod za zdravljenje in kakšno tveganje vsaka od njih prinaša. Rečeno ji je bilo le, da gre za rutinsko operacijo, pri kateri večjih zapletov ni pričakovati. Da lahko pride do pretrganja tetive, ni bila opozorjena. Dr. Hermann je sicer pričal, da na ta zaplet običajno opozori, se pa ne spomni več, kako je bilo v konkretnem primeru.
Tudi pred drugo operacijo, ko je pacientki odstranil material in zašil tetive, ni bila opozorjena na možnost gnojenja. In pred tretjo, ko ji je vbrizgal kortikosteroid, tudi ne, da slednji lahko povzroči slabljenje tkiva in pretrganja tetive, je v zaključnem govoru poudaril Križanec. Da je kortikosteroid povzročil pretrganje tetive, sta sicer izvedenca zanikala. Tetivo naj bi načel vijak, s katerim je moral dr. Hermann učvrstiti zapestje. Tožnica in njen odvetnik v to ne verjameta. »Štiri mesece po operaciji se tetiva ni strgala, samo tri tedne po vbrizganju kortikosteroida pa je prišlo do pretrganja,« je v zaključnem govoru še poudaril Križanec.