Mario Galunič je že vrsto let eden ključnih sooblikovalcev razvedrilnega programa Televizije Slovenija tako v vlogi voditelja kot v vlogi odgovornega urednika razvedrilnega programa. V pogovoru nam je razkril, kaj prinaša nedolgo tega potrjeni programski načrt za leto 2026, kaj je po njegovem mnenju vloga razvedrila na javni televiziji, kaj ga po vseh teh letih še vedno žene pred kamere in kaj najraje počne, ko se ugasnejo luči v studiu.
Kako ste zadovoljni z »izplenom« programskega načrta za leto 2026?
Zmeren optimizem je morda prava beseda za televizijsko razvedrilo v prihodnjem letu. Program za leto 2026 je po mojem mnenju realen, premišljen in izvedljiv, kar se mi zdi v tem trenutku najpomembnejše. Ni vsega, kar bi si želeli, je pa veliko tega, kar lahko kakovostno izpeljemo in za kar verjamem, da bo gledalcem blizu.
Kakšne novosti si lahko obetajo gledalci razvedrilnega programa?
Prva novost je tako rekoč že tukaj, predolimpijska oddaja Vse naše igre, ki nas bo v štirih sobotnih večerih na najboljši mogoč način pripeljala do začetka zimskih olimpijskih iger. Kmalu bo na sporedu nova večerna pogovorna oddaja, ki bo gostila ljudi, ki praviloma niso del tako imenovane slovenske estrade, so pa prepoznani zaradi svojih posebnih dosežkov in bodo gotovo zanimivi sogovorniki. V jesenski sezoni bomo predstavili novo šov oddajo, ki bo zasnovana kot odmeven, družinsko obarvani format. Okrepili bomo tudi oddajo Kaj dogaja?, ki bo odslej dolga eno uro, s čimer želimo še utrditi njen pomen in vpliv ter jo vsebinsko in produkcijsko nadgraditi. Novost uredništva bo tudi nova oddaja o urbanem glasbenem utripu, namenjena mlajšemu občinstvu. V poletnih mesecih bomo predstavili šest premiernih potopisnih oddaj Čez planke, v katerih bomo skozi slovenske oči spoznavali popotniške destinacije po svetu. Prav tako načrtujemo niz oddaj iz žanra »factual entertainment« – gre za sodoben televizijski žanr, ki združuje dokumentarne elemente z dinamičnimi, zabavnimi in tekmovalnimi pristopi. Oddaje bodo posnete brez scenarija, v celoti na terenu, akterji se bodo na različnih destinacijah spoprijemali z zabavnimi nalogami in izzivi – sproščeno, spontano in brez vnaprej pripravljenih dialogov.
Ne bo nas pa na izboru pesmi Evrovizije.
Vprašanje je lažje kot odgovor. Ni skrivnost, da je RTV Slovenija že dlje časa opozarjala na svoje nezadovoljstvo in zadržke, večinoma so se nanašali na sistem in transparentnost glasovanja, na nekatere vsebinske odločitve in seveda na sodelovanje Izraela na tekmovanju. O tem je bilo veliko izrečenega in zapisanega tako v Sloveniji kot nasploh v svetu Evrovizije. RTV Slovenija lahko kot enakopravna članica EBU soodloča o usodi tega tekmovanja, zato smo vseskozi prepričani, da naš glas šteje. In res se je tudi na najvišji ravni EBU razvila razprava o vseh težavah, ki smo jih izrazili mi in tudi nekatere druge članice. Nekaj sprememb v pravilih tekmovanja je že sprejetih, kar je za majhne države zelo dobra novica. Veliko stvari pa je ostalo še neuresničenih. Kot je znano, nas letos zaradi vsega naštetega na tekmovanju ne bo, kar je bila za vse nas težka odločitev, a verjamemo, da prava. Projekt je sicer za uredništvo finančno in produkcijsko zelo zahteven in zastavljam si vprašanje, ali si ga bomo v prihodnje sploh še lahko privoščili – ne glede na vse omenjene težave. V letošnjem letu je fokus naše televizije pri športu (olimpijske igre, SP v nogometu), imamo tudi volitve, snemali bomo domačo serijo, tako da bo Evrovizija morala malo počakati.
Kako pa to, da se je končala oddaja Japajade šov?
Japajade šov je bil poseben projekt našega uredništva v lanskem letu, ni nastajal v naši hišni produkciji, ampak je bil posledica javnega razpisa. Zagnana ekipa je pripravila 28 uspešnih oddaj in osvojila srca občinstva. Za leto 2026 se za novi razpis nismo odločili, saj nam razpoložljiva finančna sredstva tega enostavno ne dopuščajo, oddaje v lastni produkciji so za RTV Slovenija bistveno cenejše. Seveda bo tudi v prihodnje na TV Slovenija doma narodnozabavna glasba, brez tega ne gre in tega se zavedamo. Pripravlja se čisto nova oddaja, o kateri bomo lahko kmalu obvestili gledalce. Kot kaže, jo bodo pripravili kolegi v TV-centru v Mariboru, kjer so se ambiciozno lotili projekta, ki bo zaživel na začetku marca.
Ostaja pa kviz Joker. Kaj menite, zakaj je tako priljubljen med gledalci?
V tej sezoni bomo še naredili 14 oddaj, junija pa bomo končali zares uspešno pot tega kviza. V skoraj osmih letih smo dokazali, da je lahko na videz preprost kviz tudi velika oddaja, ki je ne nazadnje ves čas med najbolje gledanimi oddajami TV Slovenija. Tega sem zelo vesel. Ljudje se gotovo vračajo pred ekrane, ker gre za napeto tekmo, ker je v njej vse polno zanimivih vprašanj in tekmovalcev in ker nikakor ne gre zgolj za kviz, ampak za druženje, veselje, zabavo.
K priljubljenosti oddaje pomembno prispevate tudi sami. Kaj vas po toliko sezonah še motivira?
Radovednost. Vsaka oddaja je nova zgodba, nov tekmovalec, nova dinamika. Dokler imam občutek, da sem prisoten in da pred kamero oživim na neki poseben način, imam tudi motivacijo. To nikakor ni enostavno, pogosto pridem na snemanje povsem izčrpan od delovnega tedna, a potem se zgodi tista studijska čarovnija in naenkrat vse težave izginejo. Vsaj za nekaj ur. Upam, da tako ostane čim dlje. Ne predstavljam si, da bi hodil pred kamere samo zato, ker je to moja služba in ker moram. Hočem delati z žarom in strastjo.
Kaj pa je botrovalo vaši vnovični odločitvi za kandidaturo odgovornega urednika razvedrilnega programa?
Bilo je veliko dejavnikov. Vsekakor sem presodil, da je pravi trenutek, da lahko nekaj naredimo in da se mi še ljubi. To nikakor ni enostavna služba, to je stil življenja, težko se je izklopiti in to funkcijo jemljem skrajno resno. Razvedrilo zame nikakor ni lahkotna postranska dejavnost, ampak pomemben del javne televizije. Zdelo se mi je prav, da poskusim še enkrat prispevati po svojih močeh, zvezde so se nekako zložile in zdaj sem tukaj. Pridejo dnevi, ko si rečem, ali mi je bilo tega treba, a na srečo so tudi dnevi, ko sem ob uspešnih oddajah vesel, da sem tu. V resnici me najbolj zanima končni izdelek, torej oddaje, a na žalost se v svoji pisarni večinoma ukvarjam z drugimi rečmi, ki zadevajo organizacijo, odnose, težave, omejitve, spoštovanje formalnih sklepov in omejitev in še bi lahko našteval.
Kakšen pomen ima po vašem mnenju razvedrilna vsebina za družbo, še posebej na javni televiziji?
Razvedrilo nikakor ne pomeni pobega od resnosti življenja, ampak je njena protiutež. Na javni televiziji mora biti razvedrilo tisti del programa, podobno kot šport, ki združuje, povezuje, ki »sprosti« programsko shemo, ki je sicer napolnjena s težkimi in resnimi temami. Tega ne smemo pozabiti, razvedrilo je eden od pomembnih stebrov vsake televizije, tudi javne. Da gledalci to pričakujejo, pričajo podatki o gledanosti. V očeh mnogih ljudi je televizija prostor, kjer dobijo nekaj sproščenega, zabavnega. Kot varno pribežališče v neprijaznem svetu.
