Legendarna pop Cher je na podelitvi nagrad grammy naredila lepo zmešnjavo, ko je za dobitnika nagrade namesto Kendricka Lamarja pomotoma razglasila Luthra Vandrossa, ki je umrl že pred 20 leti. Raztresena je bila že tik pred tem, saj je 79-letna zvezdnica po prejemu svoje nagrade za življenjsko delo sprva že odkorakala z odra in so jo morali poklicati nazaj, da prebere še ime naslednjega prejemnika nagrade. Ko je končno odprla ovojnico in prebrala ime, pa se je zmotila kar dvakrat – ne le pri imenovanju zmagovalca, ampak tudi pri pokojnikovem priimku, saj ga je prekrstila v Gandrossa.
Mnogi so menili, da je Cher verjetno na oder prišla malce pijana ali zadeta zaradi kakšne substance, a je razlog drugačen in bolj poučenim že nekaj časa znan. Cher ima že od mladih let velike težave z branjem zaradi disleksije, kar je razkrila v svoji avtobiografiji iz leta 2024 z naslovom Cher: Spomini, prvi del. V knjigi, ki se ji po naslovu sodeč obeta še nadaljevanje, je podrobno opisala svoje težavno otroštvo v Kaliforniji. Cher, rojena 20. maja 1946 kot Cherilyn Sarkisian, se je že kot dojenčica za nekaj mesecev znašla v sirotišnici po ločitvi svojih armenskih staršev. Kasneje je živela s svojo mamo, ki se je še nekajkrat poročila in ločila, v šoli pa je imela velike težave zaradi nediagnosticirane disleksije in diskalkulije, torej motenj, ki povzročata težave pri branju in pisanju ter matematiki. Ima ju skoraj petina oziroma 40 milijonov Američanov, ki so Cher hvaležni zaradi njene odkritosti in dokaza, da je kljub taki oviri mogoče uspeti.
Pozna diagnoza
»Ko ti Bog vzame eno stvar, ti da nekaj drugega. V šoli sem bila zelo priljubljena, odlična športnica, zabavna in znala sem peti. A učenje in šola sta bila zame nočna mora, saj sem dobivala res slabe ocene. Moja spričevala so vedno kazala, da ne izpolnjujem svojega potenciala. Učitelji so menili, da se preprosto ne trudim dovolj, jaz pa sem se skoraj vsega naučila s poslušanjem in ne z branjem,« se je ob predstavitvi knjige spominjala Cher, ki je v drugem letniku srednje šole opustila šolanje in pobegnila od doma, da bi ustvarila kariero v zabavni industriji. To ji je vsekakor uspelo. Prvič že leta 1965, ko se je na vrh glasbenih lestvic uvrstila pesem I got you babe, ki jo je odpela v duetu z enajst let starejšim Sonnyjem Bonom, h kateremu se je preselila že kot 16-letnica in se dve leti kasneje poročila z njim. Skupaj sta posnela še več hitov in TV-oddaj, po ločitvi leta 1974 pa se je posvetila še precej uspešnejši samostojni karieri, med katero je uspela tudi kot igralka. Za film Silkwood je leta 1983 prejela zlati globus in nominacijo za oskarja, ki ga je pet let kasneje tudi dobila za glavno žensko vlogo v Mesečini.
Cher je izvedela, da ima disleksijo, šele ko je svojo takrat desetletno hčer Chastity (ta je kasneje spremenila spol in postala Chaz) zaradi težav z branjem leta 1980 odpeljala na testiranje. Ker se disleksija pogosto prenaša iz roda v rod, so testiranje predlagali tudi Cher in ji končno postavili pravo diagnozo. »Šele tedaj sem razumela, zakaj sem imela toliko težav s šolo in zakaj sem bila pri telefoniranju vedno sitna, ker nisem znala vtipkati pravih številk, če mi ni kdo pomagal. Vse se je povezalo,« je v avtobiografiji razkrila Cher, ki je tudi knjigo napisala s pomočjo drugih. Branje scenarijev za filmske vloge je bilo zanjo vedno mukotrpen proces (podobno kot za Toma Cruisa, ki ima tudi disleksijo), reševali pa so jo pozorno poslušanje, dober spomin in ustvarjanje miselnih podob prizorov.
Cher že dolgo skuša javnost ozaveščati o obeh svojih motnjah, ki ju pri marsikom odkrijejo z veliko zamudo ter po dolgih letih težav z branjem, tesnobo in očitki o neumnosti. »Disleksija mi je povzročila bolečino in trpljenje, a ničesar ne obžalujem, saj sem prav zaradi tega postala to, kar sem,« je nekoč odgovorila Cher, ko so jo povprašali, ali bi kaj spremenila, če bi (v slogu naslova svoje znane pesmi If I could turn back time) lahko zavrtela čas nazaj.
