Ne samo vreme, tudi gregorčki so naznanili, da je v deželo povsem zares prišla pomlad. »Gregorjevo ima tudi romantično plat. V ljudskem izročilu velja za dan, ko se »ptički ženijo«, zato ga nekateri imenujejo tudi slovenski praznik zaljubljencev,« so denimo zapisali v spletni ediciji časnika Svet24 in pridali, da so v starih časih dekleta na ta dan opazovala ptice in verjela, da jim bo prva ptica, ki jo bodo videle, napovedala bodočega ženina. »Če je bila to na primer sinička, naj bi bil bodoči mož prijazen, če pa vrabec, naj bi bil živahen in zgovoren. Čeprav danes teh vraž večinoma ne jemljemo resno, je gregorjevo še vedno lep simbol ljubezni in pomladi,« so še navedli.
Zrnec več mesecev skrival izbranko pred javnostjo
Da ima ptičja ohcet res hud simbolni pomen, so razglabljali še v reviji Lady, in to jeli dokazovati z izsledki lastnega raziskovalnega dela, ki so ga predstavili svoji bralni skupnosti v rubriki ekskluzivno. »Ni lepšega kot prav na gregorjevo ekskluzivno razkriti novo zvezdniško ljubezen, za katero do danes ni vedel nihče,« so si polaskali v brk in v medijsko orbito izstrelili, da je priljubljeni igralec in komik Jurij Zrnec, kot so ga orisali, svojo romanco z nekdanjo balerino Manco Krnel očitno več mesecev skrival pred javnostjo. A ne tudi pred njimi, saj so, kot so zapisali, »zaljubljeni parček ujeli v središču Ljubljane, kjer sta si povsem sproščeno izmenjavala dolge poljube. Po naših informacijah naj bi bila par že od novembra, Manca je menda 'srečna kot še nikoli', Jurij pa naj bi prekipeval od sveže energije,« se je glasilo poročilo z romantiko obarvanega terena. Je pa seveda tudi treba reči, da je bila očitno fatalna Krnelova do nedavnega spremljevalka enega najbolj zaželenih slovenskih brkačev Luke Meseca. Kar seveda pomeni, da je levičarski politik spet na ljubezenskem trgu. Naj še dodamo, da je Manca Krnel tudi bivša žena modnega fotografa Saša Hessa.
Od sveže energije menda že več mesecev prekipeva še en uspešnež zvezdniškega kova, Boštjan Romih, ki ga je nekje na medmrežju v svečani inačici samega sebe zalotila Večerova ekipa preiskovalcev. »Boštjan Romih in njegova izbranka Nina Pečar sta znova pritegnila pozornost javnosti. Pohodne čevlje sta tokrat pustila doma in oblekla elegantna večerna oblačila. Televizijski voditelj je izbral klasično črno obleko z metuljčkom in belo srajco. Njegova partnerica je blestela v dolgi črni toaleti brez naramnic, videz pa je dopolnila s spetimi lasmi in visečimi črno-zlatimi uhani. Fotografijo njunega glamuroznega večera je posnel legendarni, 89-letni slovenski modni fotograf Stane Jerko, širši javnosti znan predvsem kot človek, ki je pred desetletji odkril mlado Melanijo Knavs, danes ameriško prvo damo,« so spesnili po ogledu dokaznega materiala. Navrgli so še, da sta zaljubljenca pod objavljeno fotografijo zapisala: »Včasih rijeva po gozdu in gorah, včasih pa se tudi zavrtiva nekaj krogov po plesišču.« Le ena stvar je popisovalce rahlo zmedla, in sicer, da kljub elegantni podobi in romantičnemu pripisu nista izdala lokacije dogodka, zato zdaj njuni sledilci ugibajo, na katerem plesišču sta se pravzaprav zavrtela.
Dan mučenikov ali dan preživelih
Ni pa imela samo pernata aviacija svojega posebnega dneva. Tudi mučeniki so slavili. Pa ne tisti, ki so lačni in žejni na državne stroške iz daljnih dežel prikolovratili v nedrje domovine, temveč tisti, ki spadajo v množico trpečih moških. »Če je 8. marec dan, ko ženske dobijo rože, čokolado, pozornost in lepe besede, je 10. marec rezerviran za moške. Dan mučenikov naj bi bil hudomušna protiutež dnevu žena, ko naj bi se 'trpeči' moški vsaj za trenutek znašli v središču pozornosti,« so v uvodnih besedah izpostavili v reviji Lady in se lotili poizvedovanja, kako na ta praznik gledajo znani Slovenci, kako ga praznujejo in kakšna darila dobivajo. Igralec Jernej Kuntner na primer ta častitljivi praznik z veseljem proslavi vsako leto, spomni pa se tudi posebnega darila, ki ga je prejel od žene. »Ker je to seveda bolj hudomušen praznik, me je povabila na vikend paket v Terme Olimia, a sem moral, kot mučenik, izstavljeni račun za oba poravnati jaz,« je menda ob smejočih se obraznih kretnjah povedal Kuntner.
Tudi Rok Ferengja je ta praznik v šaljivem tonu opisal kar kot »dan preživelih«. Vsaj tako mu, kot se je izpovedal, rečejo člani njegovega Rok'n'Banda. »Na koncertih spredaj kdaj vidim tudi moške, kako držijo torbice svojih žensk, medtem ko te plešejo na naše hite. To so pravi mučeniki. Takrat jim malo pomežiknem in zapojem še glasneje,« je dejal Ferengja, za najbolj nenavadno darilo, ki ga je prejel ob tem posebnem dnevu, pa je bila vreča suhih biosliv.
Slovenka leta je Nika Prevc
V prav tako pompozno vznemirljivem slogu, kot je minil plesni vložek Romiha in izbranke na neznanem plesišču, je potekala tudi prireditev in razglasitev rezultatov izbora Slovenka leta, ki jo izbirajo bralci in bralke revije Jana in je letos prvič potekala kar v televizijskem studiu, luč javnosti pa je ugledala v obliki posnetka. Po poročanju spletnega obveščevalca rtvslo.si je častivredno lovoriko, še eno v nizu letošnjih mnogih, v žep pospravila Nika Prevc. »Z izjemnim talentom in kot britvijo ostrim fokusom je v karieri osvojila 37 zmag in tri velike kristalne globuse ter temu dodala še tri olimpijska odličja. Njeni poleti niso le športni dosežki, temveč zgodbe o vztrajnosti, notranjem miru in zaupanju vase,« so zapisali v utemeljitvi nominacije in obenem poudarili še Nikin pogum in strast do te smučarske discipline. »Njena moč ni glasna, a je neustavljiva, njen pogled pa vedno usmerjen naprej,« so še zaključili in jo oklicali za kraljico smučarskih skokov, ki je ponos podalpske dežele, kot piše v spletnem zapisniku s prireditve. A ker slavljenke ni bilo v studiu, ampak je bila na službeni poti na skakalnici, je v njenem imenu kipec prevzela kar Mina Prevc, žena Nikinega brata Petra Prevca.
Kako povsem drugače se dandanes obravnava športne heroje in heroine v nasprotju s časi trdega socializma, pa je te dni razložila še ena tistih, ki je imela to čast, da so jo pri njenih osemnajstih letih okitili z olimpijsko medaljo, Alenka Dovžan. In to celo prvo za samostojno Slovenijo, kar jo bo, kot so navedli v reviji Suzy, za vedno zapisalo v zgodovino slovenskega športa. »Takrat smo se borili s sistemom, ki mladih športnikov ni stoodstotno podpiral. Prepričana sem, da bi mi danes kot srednješolki z olimpijsko medaljo pripravili lep in topel sprejem, jaz pa sem bila poklicana v ravnateljevo pisarno, kjer mi jih je napel, češ, kaj se pa grem, da toliko izostajam od pouka. Z dolgom nosom sem jo zapustila, še prej pa v dar prejela dve knjigi, za kateri mi je bilo figo mar,« je o olimpijski šolski nagradi razmišljala bronasta iz Lillehammerja leta 1994.
