Kritiki v Turčiji menijo, da besedilo in vizualna podoba presegata umetniško pripovedovanje in odpirata občutljivo tematiko, povezano z otomansko oblastjo na Balkanu. Besedilo omenja zasužnjevanje žensk in otrok, sporna pa naj bi bila tudi uporaba poslikav po telesih pevk, ki jih najpogosteje povezujejo s starim običajem tetoviranja med katoliškim prebivalstvom v BiH, saj naj bi bilo oboje po mnenju nekaterih turških komentatorjev provokacija oziroma negativna upodobitev njihove zgodovine.
Kritiki kot sporne izpostavljajo verze: »Ko prižigaš svečo, vprašaj svojo babico, zakaj je hčere rojevala v strahu«, »Naše matere niso rojevale sužnjev« in »Naši sinovi niso podložniki«, pa tudi del pesmi, v katerem se omenjajo izdajalci.
Vizualna podoba posebej izpostavlja križe in druge krščanske simbole na obrazih in rokah članic skupine Lelek, ki jih del turške javnosti povezuje z zgodbami o ženskah, ki so se v preteklosti tako poskušale zaščititi pred ugrabitvami in nasiljem.
Članice skupine so v pogovoru za Jutarnji list že pojasnile, zakaj so izbrale motiv križa: »Pomembno je povedati, da je eden od osnovnih motivov pesmi navdihnjen z običajem križanja med hrvaškimi katoličankami v BiH, ki so na ta način varovale svojo identiteto in se izognile suženjstvu. Ta dejanje je bilo tih, a odločen odgovor na okoliščine, v katerih niso imele izbire. Prav zato Andromeda na koncu prinaša univerzalno sporočilo: vsak ima pravico do svobode, enakosti in pripadnosti, ne glede na čas, kraj ali okoliščine.«
